Iskra v meni pozdravlja iskro v tebi

OGLAS

Tema … nikjer svetlobe … niti iskre …

Zvezde so želele osvetliti nočno nebo, vendar so skrbi, stiska, jeza, strah in osamljenost ljudi napravili goste ter temne oblake. Tako goste in temačne, da ne zvezde, ne luna, niti sonce niso mogli posvetiti do njih. Ovili so se v težko meglico.

OGLAS

Zvezde, svetle in polne radosti, so plesale in pele, vendar oblakov tesnobe niso uspele spraviti v gibanje. Oblaki, vsi prestrašeni, so se še bolj stisnili skupaj in ustvarili še večjo temačnost.

Zvezde s svojim poslanstvom, da osvetljujejo pot posameznika, so povesile oči. Žalostne, vendar s kančkom upanja, so se prijele za roke in nežno zaplesale v krogu ter se posvetovale. Sklenile so, da bo vsaka zvezda osvetlila srce posameznika in mu z njegovo lastno melodijo prebudila zavedanje samega sebe.

In res, v prazničnem času so se zvezde spustile po skritih poteh do človeških src. Vsaka zvezda je zaigrala njemu lastno melodijo in mu ogrela srce. Vsaka zvezda je svojemu izbrancu igrala eno in isto melodijo toliko časa, dokler se ni v njem prižgala iskra upanja in svetlobe.

Ljudje so zaznali, da svetloba prihaja iz njihove notranjosti, iz njih samih in da si lahko osvetlijo tako dan kot noč in poiščejo pozabljeno radost, ljubezen in zdravje v sebi.

Melodija jih je v njihovih lastnih ritmih opomnila, da so oni sami izvor in da so edinstveno popolni. Ko so zvezde igrale različne melodije vsaka svojemu izbrancu, se je tema začela počasi odstirati.

Najprej so kot kresničke začela prižigati posameznikova srca. Kmalu jih je zasijalo toliko, da so vlili pogum še ostalim, da so upali zasijati. Ko so se zvezde spet ozrle navzdol, so opazile, da so se oblaki razkadili.

Vesele, da so ljudje zopet našli sami sebe, so zvezde zaplesale po jasnem plesišču in vse zaigrale isto pesem. Pesem, ki je povezala vse ljudi v srcih.

Ljudem je vedenje, da se z nekom lahko povežejo, čeprav je daleč stran, vlilo moč in voljo, da so sijali dan za dnem. Oblaki so prišli kot darilo in s svojimi snežinkami okrasili pokrajino in dali praznikom še dodaten pečat, pečat novih začetkov.

Zvezde so pomežiknile in vsakega posameznika opomnile, da ima vsak svojo zvezdo, ki mu osvetljuje pot, vse kar mora storiti, je prisluhniti sebi, svoji lastni melodiji.

Le prisluhni in bodi.

Avtor: Mojca Erman, december 2020