Zakaj je pomembno, da se prizemljimo?

Prizemljitev

Kar običajno pojmujemo pod »biti prizemljen«, se zelo razlikuje od energijskega pojmovanja »biti prizemljen«.

Če smo z nogami na tleh, imamo bister um in nas ne zapeljejo močna čustva, lahko rečemo, da smo prizemljena oseba.

Nekaterim ljudem pomagajo določene dejavnosti, da se počutijo prizemljene. To je lahko joga, učenje slikanja ali da hodijo bosi. Poznam osebe, ki se prizemljijo s kozarcem dobrega vina. Poznam pa tudi osebe, ki se prizemljijo s hrano, drugače sploh ne bi jedli.

OGLAS

Pa vendar nas nič od tega dejansko ne prizemlji energijsko, razen če se namenoma ne usmerimo v to. Večina je le bolj prisotna v svojem telesu, a pri delu z energijo je prizemljitev veliko več kot biti prisoten v telesu. Dejansko smo lahko energijsko na zemlji, prizemljeni takrat, ko smo preprosto večino časa osrediščeni!

Predstavljajmo si drevo, ki steguje veje proti nebu, da pride do svetlobe. Če je vetrovno in drevo nima korenin, bo padlo. Višje je drevo, večja je možnost, da pade. Potrebuje sidro, nekaj, s čimer se poveže z zemljo, tako da je lahko močno, neomajno in kljubuje viharju.

Zakaj je pomembno, da se prizemljimo?

Ljudje, ki so neprizemljeni, se lahko počutijo neuravnotežene, neosrediščene, raztresene ali celo zmedene.

Kadar smo prizemljeni v svojem telesu, se najbolje odločamo in povezujemo s svojo modrostjo.

Ko smo prizemljeni, je to tako, kot bi v zemljo vrgli sidro energije življenjske moči, ki nas močneje drži na tleh in nas ohranja gotove in varne, tako da lahko normalno živimo. Razlika med občutkom, da smo prizemljeni, in tem, da odplavamo stran, je razlika med mirnim, uravnovešenim fizičnim telesom in tistim, ki ga napade panika, ker se počuti samega.

Več v knjigi Energijsko zdravljenje >>

Vaja: prizemljevanje s pomočjo drevesa

To lahko delamo zunaj s pravim drevesom ali pa v mislih z drevesom, ki ga poznamo z vrta, iz parka, ali z drevesom, ki smo ga videli že kdaj prej. Ko smo enkrat poizkusili s pravim drevesom, se lahko v mislih obrnemo nanj, kadar koli potrebujemo pomoč, ko smo zunaj, delamo druge stvari in se želimo hitro prizemljiti.

Namenimo se prizemljiti. Najprej se moramo osrediščiti, torej preverimo in ugotovimo, kje v sebi smo.
Dihamo, zadržimo pozornost v umu in jo prenesemo navzdol skozi telo. Začnemo na vrhu glave in nato navzdol po hrbtenici v medenico, navzdol v obe nogi.

Tako okrepimo obe nogi in odpremo energijski tok skozi telo. Vidimo svoje boke v ravnotežju in noge močne. Teh vaj ne delamo hitro, da ostanemo popolnoma osrediščeni v fizičnem telesu.

Pojdimo do drevesa, do resničnega ali le do kakšnega v mislih. Drevo je večje od nas. Pojdimo prav do debla in se ga dotaknimo, da se povežemo z njim. S svojo energijo pozdravimo njegovo. Opazimo, kako je krepko, kako se deblo dviga visoko nad nami, kako veje in listje segajo tja proti nebu.
Vprašajmo drevo, če lahko delamo z njim. (Vedno je vljudno, da ga vprašate!) Predstavljajmo si, da se zdaj naša energija zliva z energijo drevesa, se premika visoko k vejam, vendar tudi navzdol, globoko v koreninski sistem.
V mislih si predstavljajmo, kako skupaj z drevesom potujemo navzdol skozi tla, skozi blato, kamenje do najglobljih, najdaljših, močnih korenin. Kakšen je občutek?
Zdaj si lahko predstavljamo, kako se naša energija ovija okrog korenin drevesa, tako da nas lahko drži globoko spodaj pod zemljo. Prenesimo osredotočenje zavedanja nazaj v telo in pustimo energijo tam spodaj. Izdihujemo vsak strah, tesnobo ali težo, ki jo lahko nosimo v sebi.

Čutimo stopala na tleh, na polno čutimo, da smo v telesu, počutimo se tako močne, visoke in obsežne kot drevo.