Zakaj tako boli, ko on/ona to stori in zakaj manj boli, če to kdo drug stori?
Zavrnitve izkušamo skoraj vsak dan. Nekatere, manj pogoste, bolijo tako močno, da zaradi njih jokamo. Najbolj boleče so zavrnitve znotraj intimnih partnerskih odnosov in tiste, ki se dogajajo znotraj družinske dinamike v primarni družini. Prve in druge pa se pravzaprav povezujejo.
Zavrnitev je lahko povezana tudi s čustveno zapustitvijo. Obe vodi strah pred tem, da bomo ostali sami. Zaradi obeh, v odnosih obtičimo v nezdravih dinamikah in se iz njih ne znamo premakniti ali vztrajamo v odnosih za katere vemo, da nam ne prinašajo veliko dobrega.
Zakaj?
Ker s seboj še vedno nosimo otroške bolečine in smo v delu sebe obtičali v otroku. Z vidika energij so to vaše stare energije, ki so ostale »zamrznjene« v prostoru in času. Lahko si predstavljate reko (čustva), ki teče in v nekem delu svojega toka naleti na zid preko katerega ne more naprej. Vendar reka želi teči naprej. Čustva želijo teči in biti občutena. To praktično pomeni, da ko ste bili kot otrok zavrnjeni s strani staršev, je bilo za vas – otroka to tako boleče, da ste v tistem trenutku nekako otopeli, postavili ste zid, da bolečine (čustev) ne bi popolnoma čutili, kajti za otroka je tovrstno doživetje nekaj groznega.
Ta zavrnitev še danes močno boli. Zakaj? Bolečina iz otroštva je ostala. Znova in znova jo podoživljamo danes v odnosih. Tako, da ne upamo ljubiti, imeti radi in živeti. Ne upamo izraziti resnice in od nje raje pobegnemo. Kot otrok nismo imeli izbere, da smo sploh lahko preživeli. Danes kot odrasla oseba pa imamo izbiro. Lahko še naprej bežimo pred resnico ali pa se odločimo in se z njo soočimo.
Poglejmo si primere:
Primer 1: v življenju ste gotovo naleteli na koga, ki vam je bil zelo všeč ali ste se vanj celo zaljubili pa mu niste upali tega povedati? A na koncu ste ostali sami razočarani…
Primer 2: bili ste v razmerju z nekom, ki ste ga imeli radi, pa mu niste izrazili. Ko pa je prišel trenutek, da bi odprli svoje srce in izrazili ljubezen, naklonjenost, pa tudi strahove in dvome, ste raje »pobegnili« iz odnosa s kakšnim izgovorom, da bi se izognili soočenju z resnico. Vse samo zaradi tega, ker ste se globlje v sebi bali zavrnitve. Lahko boste rekli, da to ne drži, da oseba ni bila prava. Pa vendar, boste celo življenje čakali na »pravo« osebo? Potem boste še zelo dolgo ponavljali dramo nepravih partnerjev. Kajti prava oseba ne obstaja. Obstaja zgolj TRENUTEK VAŠE ODLOČITVE, da boste odprli srce. Takrat in tam šele lahko spoznate, kdo je »pravi« oz. »prava« za vas. Kolikor časa boste iskali in čakali na pravo osebo, toliko časa boste ponavljali dramo zavrnitve in zapustitve.
Primer 3: ste v odnosu z nekom, ki ga imate radi pa mu tega ne upate povedati. V ključnih trenutkih, ko se odvija vajina drama, ko imate priložnost, da odpreta srce drug drugemu in si izrazita naklonjenost, ljubezen, strahove in dvome, se odtujita in pobegnete drug od drugega. Dramo seveda ponavljata in jo bosta, dokler se eden od vaju ne odloči in odpre srce ter pokaže svoje rane.
Ne pravim, da na silo nekomu odprite srce, pravim samo, da se v ključnem trenutku odločite in tvegajte. Takrat se ljubezen lahko poglobi ali pa razpade. V obeh primeri ste predelali vzorec zavrnitve, ker ste se z njim soočili in v obeh primerih vas, na dolgi rok, čaka nekaj lepšega…
C.G. Jung je rekel » Srečanje dveh osebnosti, je kot stik dveh kemijskih substanc. Če se zgodi reakcija, se oba transformirata.«
Ste pripravljeni?
Prihodnjič: Vzorec krivde
Preberite tudi: Kaj vam je usojeno in Čustveno zapuščanje v odnosih
