8 napak pri meditaciji – pogoste ovire

Doseganje  globokega umirjenega stanja, zahteva kar nekaj časa.  Je doživljenjska praksa. Ni lahko, a tudi ni nemogoče če se dela na pravilen način. Toda včasih se soočamo z ovirami, ki nam otežijo meditacijo. Ovire so pogosto posledica napak, ki jih naredimo vsi. Preprečijo nam poglabljanje v meditativno stanje. V tem  zapisu ti bom napisala nekaj besed o napakah in o načinih, kako te napake lahko odpraviš. Tako boš lahko svoj čas namenjen meditaciji, kar se da dobro izkoristila.

Tukaj je 8 najpogostejših napak pri meditaciji:

1. Pomanjkanje doslednosti

To je najpogostejša napaka. Vsakodnevna vadba meditacije ponuja odlične rezultate. Podpre pozitivno duševno in čustveno naravnanost.

Na začetku naj te ne skrbi način sedenja ali trajanje meditacije. Raje se osredotoči le na doslednost in meditacijo vklopi v vsakodnevno rutino. Za začetek, lahko traja le 10 minut. To je bolje in precej bolj smiselno,  kot 30 minut dvakrat na teden.  Teko in um se bosta na rutino hitro privadila.

Tukaj je nekaj nasvetov za vsakodnevno meditacijo:

• Vsako jutro meditiraj pred zajtrkom. Začni le s 5 minutami na dan, vendar ne izpusti niti enega dne.
• Če imaš določen dan natrpan urnik, se  zbudi malo prej.
• Ne dovoli, da  zunanje ali notranje okoliščine vplivajo na tvojo dnevno rutino meditacij.

2. Pričakovanje takojšnjih rezultatov

Ko začneš z redno vadbo  meditacije, se zavedaj njenih prednosti. Te so številne. Ko pride praksa meditacije v navado, si ne ustvarjaj pričakovanj. Samo uživaj v vsakodnevni vadbi in opazuj, napredek.

Postajaš bolj osredotočena, sproščena z manj stresa in umirjena. Uživaj v  teh občutkih. Ni nujno, da bodo vsak dan občutki enaki.  Opazuj in spremljaj.

Ne gre za prakso ki traja le nekaj dni, ali par mesecev. Ko meditacija postane vsakodnevna rutina, se vzporedno pojavijo tudi spremembe. Zato ne pričakuj takojšnjih rezultatov.

3. Pred vadbo ni priprave

Čeprav se meditacija lahko izvaja kjerkoli in kadarkoli, je pred vabo vedno potrebna priprava. Sprosti se. Umiri telo in mu daj signal, da je čas za meditacijo.

Lahko si privoščiš nekaj razteznih vaj, ali pa telo minuto ali dve močno stresaš (poskoki, stresanje rok, nog in podobno).

4. Skakanje iz ene tehnike na drugo.

Na začetku vsi eksperimentiramo in iščemo najboljše načine ki nam ustrezajo. Bolje je, da izbereš en stil in ga izvajaš teden dni. Morda ti ustreza meditacija na predmet, meditacija na dih ali mantro. Ta predmet meditacije se napolni s tvojo pozornostjo. Med tvojim umom in predmetom meditacije se vzpostavi intimna vez in odnos. Vsaka naslednja meditacija na isti predmet bo stekla lažje. Um se bo lažje osredotočil naj in prej se bo umiril.

5. Dvomi in samo ocenjevanje

V želji, da bi meditacijsko prakso izboljšali, pogosto podvomimo v pravilnost izvajanja. Začnemo se kritično opazovati in ocenjevati. Um nas bo na podlagi tega tudi odvračal od meditacije. Zato:

Med vadbo je tvoj um zaposlen na vsakem koraku, namesto da bi se osredotočil in vključil v proces. Če ne najdeš odgovora na svoja vprašanja glede pravilnosti izvajanja meditacije, izgubiš motivacijo. Ljudje ravno na tej točki odnehajo s prakso meditacije. Izgubijo samozavest.

Torej: vadi vsak da in ne  prenehaj z učenje.. Preko dobljenih izkušenj bodo stvari postale bolj jasne. Nobena meditacijska praksa ni napačna, če je um osredotočen in sodeluje.

6. Ni pozornosti na namen meditacije

Naj bo vadba meditacija z namenom. Naj te ne motijo negativne misli in vsakodnevna opravila. Bolj kot se boš posvetila meditaciji in globini namena, bolj bo tvoj um sodeloval in postal umirjen.

Meditacijo ne obravnavaj kot del seznama vsakodnevnih opravil. Meditacija naj postane tvoj način življenja, ki sega visoko nad seznam opravil. Kot redno umivanje zob, naj bo tudi meditacija povsem samoumevno opravilo.

7. Um je čez dan preveč zaposlen

Preko dneva je um lahko močno nemiren. Namesto da bi podpiral umirjenost, deluje ravno nasprotno. Kot tak pa gotovo ne bo rad sodeloval pri meditaciji. Jasno je, da motivacija za prakso meditacije pade.

Torej, kaj storiti? Opazuj kaj se dogaja v umu. Bodi le opazovalka dogajanja.

8. Vplivi medijev

Mediji nas vsak dan bombardirajo z različnimi informacijami. Tega včasih ni bilo. Življenje je bilo na nek način takrat bolj umirjeno. Več informacij, kot prejmejo naši možgani, bolj so razpršeni. Te informacije so lahko v obliki slik, zvokov, idej, misli, in podobno. Kadarkoli se lahko ponovno pojavijo. Tudi med samo meditacijo, ko osredotočenost za hip pade. Ustvari se občutek nemira.

Kako si lahko pomagaš?

Dajem ti nekaj nasvetov za nadzor čustvenega in duševnega stanja:

• Analiziraj, kako se počutiš ko spremljaš vsakodnevne novice. Kakšno občutki se pojavijo? Kako se na novice odziva um?
• Skrajšaj čas gledanja vpletanja v medije. Naj bodo to novice na TV, družbenih omrežjih  ali branje časopisov.
• Poskusi medijski detox – en dan v tednu pustiš medije ob stani. Z njimi se ne ukvarjaš.

Zaključek

Meditacija zmanjša stres in poveča produktivnost. Če se izogneš napakam, omenjenim v tem zapisu, ti bo v veliki meri zelo koristila. Če pa si žrtev teh napak, potem ne skrbi. Začni odstranjevati napake – počasi eno za drugo. Ne hiti. Umetnost meditacije ne moreš obvladati v enem mesecu. To velja čisto za vse. Meditacija je proces, ki vsakič nagradi s stopničko višje k samospoznavanju.