Zvezdni tetraeder v tantričnem Budizmu

Vajrayana je sistem budističnega nauka, ki temelji na nizu besedil, ki se imenujejo budistične tantre. Ta besedila so se prvič pojavila v severni Indiji med 5. in 7. stoletjem pred našim štetjem. Vajrayana učenje in praksa sta najprej vplivali na budistične praktikante v severni Indiji, nato pa so se razširili na Kitajsko, Mongolijo in Tibet. S Kitajske so bila besedila in prakse Varjayane prenesena v Korejo in Japonsko.

Beseda Tantra se dandanes uporablja zelo posplošeno. Pravzaprav, vsak, ki danes sliši besedo tantro, avtomatsko pomisli morda na sveto združitev preko spolnosti. A tantra je zelo široko učenje, ki vključuje veliko praktičnega dela skozi Jogo. Krija joga je med drugim tudi del tantričnega učenja. A več o tantri morda v kakšnem bodočem članku.

V Vajrayani učenju se zvezdni tetraeder pojavlja kot obredni diagram in simbolni emblem ženskega božanstva Vajrayogini (tib. “Dorje Naljorma”), ki predstavlja izžarevanje popolnega stanja Bude v ženski obliki. Vidimo ga lahko upodobljeno z enim trikotnikom ali dvema prepletenima dvodimenzionalnima ali tridimenzionalnima trikotnikoma. Ko je trikotnik en, je ta obrnjen navzdol in v skladu z hindujsko tradicijo simbolizira žensko načelo. Ko sta trikotnika dva, običajno tvorita tetraeder, ki se v tantričnem budizmu imenuje dharmodaya (tib. “chojung”). Izraz se prevaja kot “vir resničnosti”, “vir pojavov” ali “vir resnice” in je povezan z nenehnim virom ženstvenosti. Predstavlja pa tudi načelo združitve moške in ženske energije.

V tantrični budistični simboliki je dharmodaya (trikotnik, tetraeder, ali zvezdni tetraeder) povezana s kozmično maternico in ženskim spolnim organom. Kot božanska vagina dharmodaya predstavlja vir resničnosti, iz katere se vse rojeva in umira v neskončnem ciklu. Maternica Vajrayoginija, simbolično upodobljena s tem znakom, zajema vse svetove, ustvarja in požira vse, kar obstaja. Trije koti dharmodaye so v tantričnem budizmu zaznani kot trije absolutni vidiki materinskega principa, povezani s prostorom. Vseobsegajoči prostor je povezan z virom realnosti in tudi s sfero realnosti, imenovano dharmadhatu (tib. “cho kyi ying”), ki je bistvo vsega in je sinonim za Budovo naravo.

Žensko bistvo Vajrayoginija, ki simbolizira prostor in praznino, ni mogoče v celoti uresničiti, če ni v združitvi z moškim principom spretnih metod, sočutja ali velike blaženosti. Skupaj predstavljata neločljivost subjekta in objekta, načelo nedvojnosti, izraženo v združitvi blaženosti in praznine (tib. “detong”). Ta zveza je izražena z znakom dharmodaye, pa tudi v objemu Vajrayoginija in Chakrasamvare.

Dharmodaya kot vir absolutne resnice razkriva najglobljo transcendentno resničnost združitve blaženosti in svobode. Ta svoboda je dosežena, ko spoznamo, da so vse stvari brez absolutnega in fiksiranega bistva. Ko odkrijemo neskončno medsebojno povezanost z vsemi bitji in stvarmi, nam ta blažena svoboda omogoča, da se harmonično igramo z vsemi drugimi stvarmi v odnosih.

Šestokraka geometrijska zvezda ali heksagram velja za enega najstarejših duhovnih simbolov na svetu in ima  globok pomen v tantričnemu budizmu.