Zemeljske in nebeške duše znotraj nas

OGLAS

HUN IN PO – Duhovna organizacija višjih in nižjih duš znotraj nas

Ste se že kdaj zalotili v konfliktu s samim seboj? Ali bi znali povedati kdo znotraj vas je v konfliktu? Zjutraj, ko morate vstati iz postelje; ali se kdaj zalotite pri barantanju s samim seboj: “Še pet minut”, na drugi strani pa “Ne, takoj vstani, sicer boš zamudil/a službo”. Ali pa “Tale desert bi se mi pa zdaj prav prilegel”, takoj za njim pa “Niti slučajno…” in podobno.

Sedem nižjih in tri višje duše

Tradicija Taa govori, da zdrav človek poseduje sedem nižjih (yin – zemeljskih) in tri višje (yang-nebeške) duše.

Nižje, telesne in čustvene duše so poimenovali PO DUŠE. Te duše so poizvedene iz Zemlje in jih lahko zadovoljimo skozi naša čutila; vid, sluh, vonj, okus, dotik in čustva, kot so veselje, jeza, žalost, radost, ljubezen, sovraštvo, poželenje…

OGLAS

Po duše prebivajo v pljučih in skrbijo tudi za delovanje najbolj primarnih funkcij, kot je dihanje, metabolizem in homeostaza telesa. Če ste se kdaj zalotili, da ste se zasanjali medtem ko ste vozili avto ali pomivali posodo, so bile Po duše tiste osnovne materialne duše, s pomočjo katerih ste se varno pripeljali domov ali brezhibno pomili posodo.

Na drugi strani imamo tri duše, ki se ustvarijo iz Lunine energije.

Te višje, nebeške duše, so v tradiciji Taa poimenovali HUN DUŠE. Te duše zaznavamo kot naš um, saj sestavljajo naše umske ter moralne funkcije, kot je zavest, spomin, koncentracija, planiranje, vrlinsko delovanje in rast posameznika.

Prva izmed treh Hun duš je duša rasti, druga je duša pozornosti in zavedanja, tretja pa je tista, ki daje življenje – duša mišljenja in navdiha. Če slednja o rojstvu ne vstopi v telo, potem dojenček ne more živeti. Dober znak, da se je duša mišljenja in navdiha utelesila, je da otrok ob rojstvu zajoka.

Naloga nebeških Hun duš je balansiranje in vzgajanje zemeljskih Po duš, da bi se le te lahko dvignile v višjo sfero.

Kaj pa rastline in živali?

Rastline imajo le eno višjo dušo, to je dušo rasti.

Živali imajo dve višji duši, in sicer dušo rasti ter dušo mišljenja in inspiracije.

Ljudje pa imamo vse tri hun duše; dušo rasti, dušo mišljenja in inspiracije ter dušo pozornosti in zavedanja.

Vendar se evolucija tukaj še ne konča.

Človek ima znotraj sebe še seme Duha, ki ga lahko skozi življenje razvije.

Če človek za časa življenja svoje duše prečisti, lahko razvije nesmrtnega duha – Shen in se transformira v svetnika, nesmrtnika oziroma angela.

Ko združimo vseh 10 duš, se rodi duh

Ko hun dušam – učiteljem (za(vest), vrline, višji cilj) uspe razviti nižje duše, da so se sposobne združiti z njimi, se v nas rodi duh oziroma Shen.

Človek zares nosi božansko seme, toda to še samo po sebi ni zagotovilo, da bo postal Bog. Dokler s samospoštovanjem in samodisciplino ne vzgojimo lastnih nižjih duš, dotlej se naš nesmrtni duh ne more roditi. Dotlej smo podvrženi ciklu reinkarnacije – ponovnega vračanja in učenja lekcij. Dokler nismo sposobni preseči posvetnega zemeljskega življenja, dotlej bomo »tičali« v njem.

Kdor pa za časa svojega življenja zmore prečistiti svoje duše do te mere, da lahko razvije vsepresegajočega in vseprežemajočega univerzalnega duha, s tem doseže nesmrtnost.

»Povem vam,
nihče ne more videti
božanskega kraljestva,
če se ponovno ne rodi
iz vode in duha.
Meso daje rojstvo mesu,
toda duh daje rojstvu duhu.«
Jezus (John 3:3 – 8).

Utelešanje duš

Duše same po sebi niso vezane na obliko in vendar se v telo z veseljem “ujamejo”, da bi uresničile svoj višji cilj; da bi se prečistile in sublimirale v duha. Namreč duše brez telesa ne morejo proizvajati energije, niti se ne morejo prečistiti.

Duše – v tem primeru duhci morajo počakati, da jih pritegne močnejši center, ki nosi komplementarno energijo. To se dogaja devetinštirideset dni po rojstvu otroka, ko se duše ponovno utelešajo v novorojeno telo. Kombinacija materinih in očetovih duš pritegne duše, ki se bodo implementirale v novem telesu. Zato je zdravje in delovanje očeta in matere v tem času za kompleten razvoj otroka zelo pomembno.

Primanjkljaj zemeljskih duš

Ljudje, ki se rodijo ali kasneje v življenju doživijo primankljaj kakšne duše, se lahko počutijo nekako »nepopolne«. Če manjka katera izmed zemeljskih – Po duš, posameznik doživlja omejitev v telesnem razvoju, kot je slepost, gluhonemost ali pomanjkljivost v lokomotornem aparatu kot je zakrnelost okončin, nezmožnost premikanja okončin ali težave na čustvenem področju.

Ko nas zapusti nebeška duša

Hun duše so izredno subtilne in nas lahko zapustijo že, če ne skrbimo primerno za svoje telo ali pa ga izpostavimo velikemu šoku, strahu ali presenečenju.

Huni lahko zapustijo telo, če le to postane neprimerno za bivanje in če jih posameznik ne oskrbuje z vrlinami in sončno svetlobo, torej s čistim yangom, ki je njihova glavna hrana.

Tudi Luna se v univerzumu prehranjuje s Sončevo energijo, ki jo nato odseva, kar je možno opazovati tudi iz Zemlje.

Um (Huni) so kot poštar, posredniki med Zemljo (Po) in Soncem (Duh).

Če se nekdo zjutraj ko sonce vstaja, težko zbudi in je čez dan zmeden, dezorientiran in pozablja svoj urnik, je verjetno, da je duša pozornosti in zavedanja odsotna. Huni lahko iz telesa pobegnejo tudi, če le to postane zastrupljeno, to velja še posebej za njihov dom – jetra. Jetra so domovanje hun duš, hrati pa tudi telesni dobrovoljček, ki sprejema toksine, da le ti ne poškodujejo ostalih organov in sistemov. Če se človek zateka k drogam in alkoholu, na ta način direktno prizadane domovanje najbolj subtilnih duš. Ljudje si na umeten način povzročajo dobro razpoloženje, pa vendar ravno s tem preženejo svoje naravno dobro razpoloženje, ki nam ga dajejo nebeške duše. Z dušo pozornosti in zavedanja pa lahko pobegnejo še moralne vrednote, včasih pa tudi za(vest).

Ljudje, ki zavestno storijo kakšno nenaravno dejanje; kriminalci, tirani, diktatorji,.. lahko začasno ali celo permanentno odslovijo svoje Hune. Brez njih so sposobni nečloveških dejanj.

Ukradel si mi dušo

V ljubezenskih pesmih mnogokrat slišimo: »Dal/a sem ti svojo dušo in srce. Prosim ne odidi, ker s seboj odnesel boš del mene. Ko te ni, praznina v mojem srcu neskončno boli. Pridi nazaj, ker brez tebe mi živeti ni«. Ljudje resnično doživimo izgubo svoje duše, če smo se na nekoga preveč navezali in nato ta oseba odide. Praznina je resnična. Nekateri ljudje zaradi tega ne morejo prekiniti partnerskega odnosa, pa četudi zavestno trpijo v njem.

Izmenjava duš se lahko zgodi tudi s hišnim ljubljenčkom. Žival lahko postane gospodar lastnika, namesto obratno. Lastnik in žival dobita isti značaj in celo poteze obraza. Ko ljubljenček pogine, lastnik žaluje včasih celo bolj kakor bi za človekom.

Če se človek tako ali drugače počuti praznega, je verjetno, da mu manjka kakšna duša.

Določeni ljudje bi prepotovali ves svet, samo da bi dobili svojo dušo nazaj,
vendar v resnici ni potrebno hoditi ven.

Kako dobiti dušo nazaj

Zanimivo je, da si oseba, ki smo ji »podarili« dušo, z našo dušo nima kaj početi, nasprotno večini je celo v breme, saj jo občuti kakor, da se je kdo obesil na njo. Kadarkoli se kdo obesi na nas, nam ni prijetno. Če potrebujemo nekoga, de se bomo počutili ljubljeni, smo se že obesili nanj. Ljubezen je potrebno najprej izkazati samemu sebi in sicer s pravilno prehrano, uravnoteženim gibanjem, mirovanjem – sprostitvijo, pravilnim dihanjem, pozitivnimi mislimi, čustvi, dejanji in izpostavljanju svežemu zraku. Na ta način bomo direktno prehranjevali in vzgajali naše lastne duše.

Duše dajejo življenje in vsebino telesu. Brez njih smo prazna vreča mesa in kosti. Brez njih smo mrtvi. Če povemo drugače; naše telo, skupaj z organi dajejo prebivališče dušam. Zato se vprašajte v kakšnem stanovanju živijo vaše duše. Bolje, vprašajte se v kakšnem stanovanju vi živite. Kakor sami ne bi želeli stanovati v umazanem stanovanju, tako tudi vaše duše ne marajo zanemarjenega telesa. Torej, če želite privabiti nebeške duše nazaj v telo, najprej prečistite svoje telo, čustva ter postanite močan energetski center. Na ta način boste ponovno pritegnili tisto kar vam pripada. Enostavno postanite »čistejši in močnejši«.

Vsak, ki želi omogočiti vrnitev Hunov, pa čeprav je to najhujši zločinec, mora nujno prečistiti svoje telo in izvajati vrlinska dejanja. Vrlinska dejanja so dobra dejanja, za katera ne pričakuje vračila. V tradiciji Taa pravijo, da tudi največji zločinci lahko z vrlinskimi dejanji preobrazijo kontaminacijo svojih duš. Tako tudi zanje ni nemogoče, da bi postali svetniki.

Nevidna srebrna nit

Med dušami in telesom obstaja nevidna vez, t.i. srebrna nit, ki jih povezuje in usklajuje. To je Qi ali življenjska energija. Ko telo umre, se ta nit pretrga in duše izgubijo sposobost prečiščevanja.

V namen ohranjanja te niti, so v tradiciji Taa razvili vaje za njeno krepitev in prečiščevanje. To so Chi gong vaje oziroma vse vaje, ki vzgajajo energijo. Že v dobesednem prevodu Chi gong pomeni vzgajanje energije, nekateri bi to tudi prevedli v disciplino uma.

Vadba Tai chija je tudi dobra izbira, denimo tai chi chi gong pomeni vzgajanje najvišje življenjske energije, vadba Tao yin pa pomeni usmerjanje življenjske energije. S temi veščinami treniramo povezovanje nebesnih in zemeljskih duš.

Mnogi sistemi ali religije ločujejo nebo in zemljo v dve kraljestvi in nas silijo, da izbiramo med njima. Ljudje, ki sledijo Tao, sledijo pot harmonije, pot, ki uporablja sadove zemeljske narave, da izpolni svojo nebško – duhovno usodo. Mar ni to raj na zemlji?

Kako prečistiti duše?

Prečiščevanje duš je vsakodnevni proces. Skozi življenje nam na pot prihajajo različne situacije, da testirajo vzdržljivost naših duš. Naša naloga je, da vzgajamo harmoničen chi ter se v vsaki situaciji odzovemo vrlinsko. Tao modrost pravi, da je vsak uravnotežen človek božanstvo. In Bog je vsak uravnotežen človek. Vrlinsko, disciplinirano in preprosto življenje je pot, ki pelje do tega.

Pojeki in Huni

Naslednjič, ko se bo kdo znašal nad vami in bi mu z največjim veseljem primazali klofuto, bodite pozorni na to, kaj vam govorijo »Po-jeki« in »Huni«, vaše nižje in višje duše.

Ali pa takrat, ko boste nakupovali in se mimogrede pogovarjali sami s seboj ali vam ta pulover pristaja ali ne…

Ali pa na takrat, ko boste na postu in boste nehote spoznavali najrazličnejše želje in vonjave, ki vam jih bodo servirali vaši pojeki… ali pa ob meditaciji…

Kakorkoli že, zanimivo je opazovati, katere duše so gospodar našega bitja. Kadarkoli boste želeli umiriti svoje Po-jeke, se spomnite na dih. Dihajte. Globoko in umirjeno. Ker Pojeki prebivajo v pljučih, velja, da vsakič, ko uravnate dihanje, uravnate/vzgajate tudi njih.

Naša želja je, da svoje (zemeljske) duše nežno prevzgojimo ter združimo z višjimi (luninimi) dušami, da lahko rodimo (sončevega) duha.

Dokler se pa to ne zgodi, pa je potrebno prehranjevati oboje; Pojeke z zdravo hrano, gibanjem in čustvovanjem, Hune pa z dobrimi mislimi, Soncem in vrlinami.

Iz srca Vam želiva, da Vam bo to skozi življenje tudi dejansko uspelo!

Avtorja: Dušan Donko in Bernarda Pavič