V obdobju menjave letnih časov se menjajo smeri Zemljinih energij. Od jesenskega do pomladnega enakonočja je Zemlja energijo srkala, kar imenujemo zemeljski vdih. Tudi človek je del tega kozmičnega cikla, zato smo v tem času nekoliko bolj obrnjeni vase. Po spomladanskem enakonočju pa je Zemlja začela izdihovati; narava se prebudi in z njo tudi mi. Postanemo bolj aktivni, se povezujemo z okoljem, naš metabolizem deluje pospešeno in telo kliče k spremembi. Človek bi po vsem napisanem sklepal, da za prehlad ni časa, a se rad zgodi prav spomladi. Dobro za farmacevte, za medije, ki prodajo oglasni prostor pripravkom, za zeliščarje in prodajo agrumov.
Večina verjame, da se prehladimo, ker smo se za hip znašli na prepihu ali nas je presenetil dež in smo naokoli capljali v vlažni obleki in obutvi, bodisi pili preveč hladno pijačo ali bili v stiku prenašalca virusa. Tako prehlajeni iščemo hitre rešitve: uživamo veliko limone, medu, morda si vzamemo prost dan, v trgovini pobrskamo po policah s prehranskimi dodatki in iščemo obljubo za povečanje imunosti. Da o super živilih sploh ne govorim. To me spominja na zgodbo legendarnega Nasredina, ki je iskal ključ pod ulično svetilko. Na vprašanje, ali ga je izgubil na tem mestu, je odvrnil, da ne, vendar je edino tu svetlo.
Kot bioterapevt vem, da je pomlad še posebno dober čas za razraščanj virusnih prehladov. Organizem komaj čaka, da dobi priložnost, da se očisti strupov; čez zimo smo ga zaradi nepravilne prehrane in premalo gibanja naravnost obtežili z njimi. A ker so se strupi kopičili, se jih s ‘fastfood’ metodo ne moremo znebiti. So kot velik kup snega, ki se stali kasneje. Podobno je z naravnim zdravljenjem: ta je bolj usvojitev zdravega načina življenja in sprememba mišljenja, kot pa hitra metoda. Predvsem pa se moramo zavedati, da ne zbolevamo zaradi zunanjih patogenih vplivov, pač pa nas ogroža edino naša notranjost, naš notranji patogeni črv.
Prehlad je reakcija organizma, ki sproži proces samozdravljenja, in ta je na zunaj videti s simptomi prehlada; ker so neprijetni, bi se jih radi čim prej znebili, pa bi v resnici naredili več dobrega, če bi jim dali čas, če bi dali čas sebi. Torej bi prehlad morali izkoristiti za samozdravljenje: to pa je nekakšno samoizpraševanje – poglabljanje vase. Tako bi prehlad izzvenel ob naši samorefleksiji, naravno pač.
Včasih bolnemu težko pojasnim, da se resnično pozdravimo lahko le tako, da poskušamo poiskati vzrok bolezni, medtem pa medicini prepustimo simptome in farmaciji zaslužkarstvo. Obe nudita ekspresno rešitev za skoraj vsako težavo, rešitev pa naj bi bila vsaj za farmacijo čim bolj kratkotrajna. Interes farmacevtskih gigantov je, da ljudje kupujejo, interes lekarn ni več samo izročiti pripadajoča zdravila, ki nam jih na recept predpiše zdravnik. V lekarnah prodajajo vse mogoče: od kozmetike do bombonov, še čaji so nekako postali postranski artikel, sploh ker so njihovo deklaracijo močno omejili. Hkrati s tem smo vedno bolj pomehkuženi: bolečinski prag se nam niža, saj večina sploh ne prenese niti malo smrkanja in kašljanja. Včasih so rekli, prehlad traja sedem dni, če ga pa zdraviš, pa teden dni. In tako tudi je: prehlad izzveni skozi proces samozdravljenja.
Menim, da prihaja čas, ko bo potrebno začeti razmišljati v smeri, da je bolezen zraven že omenjenih škodljivih snovi, ki so se nakopičile v telesu, tudi nasledek energijskih blokad v telesu, tem pa so vzrok razni strahovi in bojazni, travme, slaba čustva in škodljivo ravnanje. Pri tem so tudi zelo pomembna prepričanja, ki jih imamo. Če je nekdo prepričan, da se bo prehladil v določenih okoliščinah, se bo to verjetno zgodilo, saj se je s svojim prepričanjem tudi programiral za bolezen. Res je, da na telesni ravni do prehlada lahko največkrat pride zaradi podhladitve; in vendar, ta je bila samo sprožilec.
V tradicionalni kitajski medicini motnjo v pretoku energije imenujejo kot oslabelost obrambnega »wei chi«. Resnica pa leži še globlje, in sicer na tako imenovani informacijski ravni. Slednja pa je za večino ljudi »nevidna«. Ko izhajamo iz te ravni, smo se prisiljeni vprašati, zakaj je do tega prišlo. Sam odgovor največkrat najdem v nepravilnem razmišljanju, neustreznem jeznem odzivanju na okoliščine, strogem in nepopustljivem moralnem vrednotenju in obsojanju, ljubosumju, … In še nekaj komaj verjetnega, podležemo celo podzavestnim programom iz okolja, recimo »na prepihu se prehladimo!« Podobno na nas delujejo tudi preroške izjave, s katerimi nas bombardirajo mediji, recimo »približuje se virus gripe, veliko ljudi bo zbolelo!« Tisti, ki v svoji notranjosti niso dovolj trdni in hitro podležejo tovrstnim prepričanjem in zunanjim sugestijam, bodo različnim virusom dobri gostitelji.
Življenjski slog je pri tem zelo pomemben. K upadu in neravnovesju energijskih pretokov, posledično pa k slabšemu odzivanju imunskega sistema pripomorejo tudi močnejši ali dalj časa trajajoči stres, utrujenost, neustrezna hrana. Zaradi vsega tega pa je energije premalo za naš imunski sistem.
Prehlad ima svoj namen, spomladi ga pozdravimo: s kihanjem, kašljanjem, povišano telesno temperaturo in mišičnimi bolečinami se telo čisti strupov, ki smo jih vnesli s hrano, pijačo, kajenjem in vdihavanjem onesnaženega zraka.
Bolezensko odzivanje telesa je dobra priložnost za spreminjanje nas samih, svoje zavesti – spreminjamo temeljni način razmišljanja, razmerje med delom in počitkom, skušamo se bolj zdravo prehranjevati. Prehlad premagati naravno, pomeni postati močnejši, bolj odporen. Utrjujmo svoje telo, tega nikoli ne pozabimo, ta premisa naj nam bo vodilo!
