Niste edini. Ne mine predavanje ali delavnica, ne da bi nam ljudje poročali o tem, da se ponoči znojijo ali prebujajo brez razloga, da imajo lahen spanec, da so zjutraj utrujeni ali da se pogosto prebudijo z glavobolom.
Razlogov za nespečnost je toliko, kolikor je ljudi. Bolj skrbi, da pesti tudi ljudi, ki v preteklosti niso imeli težav s spanjem. O tem smo pisali tudi v e-novicah in prosili bralce, naj nam zaupajo svoje izkušnje. Nabralo se je kar nekaj podobnih opisov težav. Obenem nam je uspelo zbrati tudi številne rešitve, do katerih so prišli tisti, ki so se srečali s tovrstnimi težavami in se resno lotili njihovega reševanja.
Preden začnemo naštevati, kateri zunanji dejavniki lahko vplivajo na spanec, najprej pometimo pred svojim pragom. Med glavne onesnaževalce, ki nam kratijo spanec, sodita polna glava in poln želodček. Šele ko ju umirimo in razbremenimo, lahko začnemo razmišljati o zunanjih dejavnikih. Med ukrepe, ki so naša odgovornost, sodi tudi normaliziranje spalnega ritma. Veliko bolje boste spali, če se boste v posteljo odpravili ob 22. uri, kot če boste legli po polnoči. Tako boste ujeli pravi melatoninski ritem in telesu omogočili, da ponoči dobi dovolj globokega spanca, nujnega za nemotene procese »velikega pospravljanja«, ki takrat poteka v možganih in na celični ravni.
Pomembna je tudi skrb za okolje, v katerem spite. Telo se ne more razstrupiti, če ponoči vdihavate formaldehid iz vzmetnice in nevarna barvila, s katerimi je pobarvana posteljnina. Noč bi morala biti čas za razstrupljanje, zato je pomembno, da je postelja, v kateri spite, kakovostna. Ne pozabite, da ste s pižamo, posteljnim perilom, blazino in vzmetnico v stiku dlje kot s katerim koli oblačilom, zato jih skrbno izbirajte.
Zmanjšajte elektrosmog
Brezžični internet se je v zadnjih dveh letih vtihotapil dobesedno v vsako stavbo, kjer nenehno oddaja mikrovalovna sevanja, ki ima pri vse večjem številu ljudi za posledico obremenitev imunskega sistema.
O potencialnih nevarnostih izpostavljanja mikrovalovom (wi-fi, mobilna telefonija, mikrovalovne pečice, bazne postaje, radarji …) smo že pisali. Če si želite boljši spanec, nujno izključite vse, kar oddaja tovrstna sevanja, če ne prej, pa vsaj takrat, ko se odpravite spat. Mobilni telefon izključite ali ga vsaj pustite v drugem prostoru. Ponoči obvezno izključite wi-fi sprejemnike. Iz spalnice umaknite tudi navadne brezžične telefone, radijsko budilko, računalnik in televizijo.
Dodatki za boljši spanec
Včasih tudi vsi opisani ukrepi ne zaležejo. Morda vas pesti vsesplošna napetost, ki jo je kljub pomanjkljivemu javnemu obveščanju preprosto »čutiti v zraku«. Nemara nad našimi glavami resnično testirajo marsikaj. Dejstvo je, da aerosoli, ki jih pršijo z letali, povečujejo električno prevodnost ozračja. Zakaj to počnejo, ne vemo, vemo pa, da se pri številnih ljudeh to odraža v obliki bobnenja in notranjega pritiska v glavi, motenj v delovanju srca, naglih sprememb počutja in seveda motenega spanca.
Ker je možno, da gre za preplet več vzrokov, je dobro posegati po rešitvah, ki lahko odpravijo več dejavnikov.
Prav zato je odlična pomoč baldrijan. Že dolgo je namreč znano, da pomaga pri nespečnosti in blaži živčnost, poleg tega omili strahove in splošno napetost. Celo farmacija ga opisuje kot fitoterapevtik, ki pomaga prenašati stres, jezo, razburjenost in žalost ter vrača notranje ravnovesje. Dobro je vedeti, da baldrijan ne ustvarja odvisnosti, kar je značilno za številna druga pomirjevala.
Med najbolj spoštovana zdravila, znana že iz starih časov, spada tudi melisa. Celo Hildegarda ji je pripisovala moč petnajstih zdravilnih rastlin. Melisa deluje prek živčnega sistema ter hkrati razbremenjuje srce in vranico. Tudi študije ki smo jih zbrali in objavili v Ščepcu vedenja, pritrjujejo, da melisa izboljšuje kakovost in povečuje količino spanca.
Naravna pomoč za pomiritev in doseganje boljšega spanca je tudi sveži stisnjeni sok zelenega ovsa (npr. Avenaforce). Avenin, ki ga oves vsebuje zlasti v času, ko začne delati klasje, je odlična hrana in zdravilo za živčevje. Oves vsebuje obilo silicija, kalija, kalcija, magnezija, mangana, železa, cinka in bakra.
Hranila za boljši spanec
Kot ste že prebrali, več hrane v želodcu praviloma pomeni slabši spanec. Kljub temu obstajajo nekatera živila, ki pozitivno vplivajo na kakovost spanja. L-triptofan, ki ga je najti v beljakovinski hrani (mandljeva ploščica, siri, alga spirulina, brokoli, špinača …), spodbuja nastajanje melatonina in serotonina. Serotonin nas naredi zadovoljne, melatonin pa omogoča, da se dobro naspimo.
Pomembno je le, da vir L-triptofana zaužijete več ur pred spanjem, da ga lahko telo predela in da ne obleži v želodcu. Pozor – besede zaužiti ne smete enačiti s prenajesti.
Magnezij igra veliko vlogo pri nespečnosti, zlasti pri ženskah v menopavzi. Naj ga bo dovolj! Lahko si pomagate tudi z ašvagando, aminokislino 5-HTP ali melatoninom (tablete, krema).
Dan in noč?
Ali vaše telo resnično ve, kdaj je dan in kdaj noč? Če ves dan delate stran od sončne svetlobe ali pa ponoči spite v prostorih, ki niso popolnoma temni, se telo utegne zmesti, to pa povzroči tudi motnje v ritmu izločanja melatonina. Spalni ritem uredite tako, da ste čez dan čim več na svetlobi, ponoči pa poskrbite, da bo spalnica res temna. Tudi če greste ponoči na stranišče, ne prižgite luči – če le lahko, seveda.
