Vse, pred čemer bežiš, te lovi

Vse, pred čemer bežiš, te lovi. Vse, kar zate pomembnega te je lovilo (si v zvezi s tem čutil t. i. nezaželena čustva kot npr. frustracijo, strah, jezo, …) in situacije nisi razrešil, te je že ujelo in okrog tega se verjetno suče večina tvojih problemov. Zato ne beži, sooči se s svojimi sedanjimi problemi/situacijami, in sčasoma boš postal povsem naravno samozavesten in avtentičen.

Zakaj ljudje ne razrešimo svojih tekočih situacij?

Ljudje pogosto bežimo pred situacijami, katerih čutimo jasen ali prikrit strah oz. ocenimo, da nam bi lahko soočenje prineslo bolečino, izgubo nečesa pomembnega ali pa bi v primeru soočanja porabili »preveč časa ali energije«.

Strah nas vedno omeji. Kratkoročno morda »dobimo bitko«, dolgoročno pa izgubljamo sebe oz. veliko več kot bi, če bi situacije tekoče razreševali. Pogosto so naše reakcije na tovrstne situacije že del naših navad in »osebne filozofije«, te pa ustvarjajo naš značaji in usodo.

»Star način vzgoje« se je glasil: »Bodi priden in ubogaj«. Iz tega se je v nas lahko razvila navada, da si v situacijah, ko bi se lahko postaviti zase, bil raje tiho. Znan pregovor pravi, da kdor molči, desetim odgovori, vendar pa je resnica, da ta odgovor vsak razume po svoje. Pogosto večina ljudi molk razume kot privolitev, čeprav je v molku včasih tudi nekaj modrosti. Kako je z vami? Ste raje tiho, kot da zagovarjali svoje stališče, tudi za ceno konflikta,  ali  raje uporabite svojo moč in druge prisilite, da se podredijo vaši volji? Kaj s tem kratkoročno pridobite? Kaj na dolgi rok izgubite?

Da bo bolj jasno razložimo to na dveh navidezno različnih primerih:

Mija je raje tiho in se nikomur ne postavi po robu. Včasih zbere pogum in pove, kaj želi/jo moti, in če druga oseba tega ne sprejema, ostane tudi le pri tem. S tem načinom obnašanja sicer pridobi kratkoročni mir, dolgoročno pa jo drugi ljudje izkoriščajo, v njej pa se nabira jeza, zamere in razočaranja.

 Janeza vsako nasprotovanje hitro vrže iz tira in se zato razjezi. Ker je velik in močan, se mu nihče ne postavi po robu, ker on, če »ga zdražiš dovolj«, te lahko tudi fizično napade. V življenju sicer dobiva bitke, vendar vojno izgublja. Nihče resnično ne želi imeti z njim opravka.

Kdaj smo se ljudje pripravljeni spremeniti?

Ljudje se pogosto začnemo ukvarjati  s svojimi zastaranimi problemi (posledicami svojih nerazrešenih situacij s pomembnimi drugimi), ko nas začne to  »dovolj boleti« oz.  kot ocenjujemo, da trenutno stanje boli bolj, kot v sebi doživljamo občutek, da nas bo bolelo, če se postavimo zase. Tako se je Mija začela ukvarjati s svojimi problemi, ko je zbolela za rakom, Janez pa se je soočil z dejstvom, da ima morda tudi on težavo, ko je izgubil družino in z njim tudi del svojega premoženja. Vendar ni potrebno, da je temu tako.

Kako lahko drugače?

Ne glede na to, kaj se ti zgodi, se sooči s svojimi problemi in na njih pripetimi strahovi. Soočiš se lahko na način, da strahu pogledaš v oči. Tehnika soočanja,  ki jo lahko izvedeš sam je iskanje svoje resnice v sebi. Do nje prideš, če si odgovoriš na naslednje sklope vprašanj in po njih tudi ukrepaš:

1.  Kaj si namesto tega, kar doživljam, želim? Kaj lahko za to storim sam/sama? Kaj mi uresničitev tega prinese sedaj in kaj čez daljši čas (npr. mesec/eno leto/pet let)?
2. Če to uresničim, kaj se mi v najslabšem primeru lahko zgodi? Kakšna je verjetnost, da se mi bo to zgodilo?
3. Kaj lahko naredim, da zmanjšam škodo tega, kar se mi lahko zgodi in kaj da zmanjšam verjetnost njene pojavitve.
4. Kako bom to uresničil? Kaj najprej? Kaj sledi?
   

Tudi če ti takoj ne uspe, imaš še vedno tri možnosti: (1) sprejmeš stanje, (2) ga poskušaš razrešiti na drug način ali (3) odnos zapustiš. Tvoja osebnostna rast v zate pomembnih odnosih je pogosto v drugi možnosti, zato ne obupaj takoj.

Če se ti zatakne, lahko poiščeš pomoč, da prideš do lastne moči.

Vedi smo vsi ljudje vredni in smo si med seboj enakovredni ne glede na posameznikov status in položaj, da smo se vsi sposobni učiti in imamo vso moč in pomoč, da lahko svoje pomembne težave razrešimo. Zato nihče nima pravice, da tepta rože na tvojem vrtu (tvoje vrednote) ali od tebe zahteva, da rož v njem ne gojiš (da ne živiš v skladu s svojimi vrednotami), razen če mu ti to dovoliš.  Zato bodi pogumen/pogumna in ne dovoli ljudem, da ti počnejo stvari, ki si jih ne želiš.

Ko sem vprašala Janeza, če rabi pomoč, je odkimal (ni še prišel njegov čas), Miji pa je pritekla solzica na oči. Rekla je, da ji je zdravnik rekel, da se mora začeti imeti bolj rada, in da ne ve, kako naj to naredi. Rekla sem ji, da sem tudi sama pred toliko leti začela prav tam in nato sva se skupaj odpravili na potovanje samospoznanja in osebnostne rasti.