O lačnih vlakcih in celostnih oblačkih
Človeštvo se je zataknilo v daljni preteklosti obdobja, ki mu Zemlja ne pozna imena in vse kar se je po tem dogajalo na Zemlji, nas vrača v to obdobje. Zatik v času in prostoru.Kaj se zgodi, če se odpeljemo tja, v preteklost, v zatik, v čas in prostor, kjer je človeška celost zgubila svojo nedolžnost, kjer je iskrenost pozabila nase in ko je človeštvu bila prizadejana rana? Rana v srce. Rana v središče združevanja in sodelovanja. To je čas in prostor, kjer najdemo resnico v pregovoru: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.« Pa ni potrebno, da se prepirata, lahko se pogovarjata, pa se ne slišita, lahko se ljubita, pa se ne čutita. Lahko skupaj ustvarjata, pa na koncu ostaneta brez ustvarjenega. Zakaj?
Ker med njima obstaja tretja sila, ki posrka vse ustvarjeno. Sila, ki ji je pomembna kakršnakoli moč, z njo se hrani in ohranja. Dokler jo oplajamo, bo rasla in se bohotila na račun drugih. Ne pozna ustvarjalnega procesa, zato ne ustvari ničesar novega. Le prelaga iz ene oblike v drugo, iz enega prostora v drugega, iz enega konca Zemlje na drugega. V čem je bistvo tega početja? Ni ga. Je pa zelo dobra krinka za ustvarjanje iluzij in navidezne resničnosti. Torej, to silo lahko odstranimo iz našega življenjskega toka.
Predstavljajte si, da se pogovarjate s svojo najbližjo osebo. Imenovali jo bomo A. Dobro jo poznate, celostno jo doživljate. Vaš oblak in njen oblak se med seboj povezujeta, vendar se ne zmešata. Znotraj skupnega oblaka še vedno prepoznate sebe. S to osebo si iskreno izmenjujeta vsa občutja in zaznave in imate občutek, da stvari tečejo same od sebe. Nato pa se oseba A poveže z osebo B, ki nima celostnega oblačka. Oblaček osebe B je razpršen in zamešan še z drugimi oblački, katere je težko ločiti med seboj in so videti bolj kot vlakec več oblačkov skupaj, ki so nerazdružljivi. Ko eden premakne člen, se premakne cela veriga. Če se iskreni – celostni oblački odpirajo v nebo in zemljo in bi lahko rekli, da imajo navpičen tok energije, se vlakci oblačkov premikajo v vodoravnem toku energije.
Oseba B navdahne osebo A z idejo, ki jo sama ne zmore, ne zna ali noče uresničiti, in prosi za sodelovanje osebo A. Oseba A se odzove na pobudo. Oseba B pa ni iskrena v svoji nameri in s tem delovanjem želi le pridobiti nov oblaček za nabiranje gonilne sile vlakca. Tako se navpični tok osebe A začne preko osebe B prelivati v vodoravni tok vlakca. Vlakec pa je zelo lačen in se nikakor ne more nasititi. Vedno znova in znova hlasta za svežimi oblački. Zgodi se, da se oseba A znajde v sebi nepristnem toku. Preden to ugotovi, spremembo čutite tudi vi, ki samo opazujete dogajanje. Če oseba A spremembe ne zazna pravi čas, bo kar naenkrat postala del vlakca in vas bo nehote vlekla za sabo. Taki osebi boste morali postaviti meje, da boste lahko obdržali svoj navpični tok in ostali v svojem celostnem oblačku. S tem, ko boste postavili meje, boste res prekinili odtekanje vašega oblačka v vodoravni vlakec, a hkrati boste izgubili stik z osebo A, s katero ste se lahko celostno družili in se razdružili, pa nihče ob tem ni utrpel ne bolečine ne pomanjkanja. In ugotovili boste, da ste postavili meje tudi sami sebi in če hočete ali nočete, ste s tem prizadeli tudi sebe.
No, da ne bo tole pisanje zgodbic samo filozofiranje, si poglejmo ali obstaja praktična pot iz teh zagat.
Ker so ta stanja tako globoko zakoreninjena v človeštvu, smo tudi sami najverjetneje vpleteni v vlakce. Preverimo najprej pri sebi, v katerih odnosih se nam tako odtekanje energije najbolj pojavlja. Nato poglejmo, v katerih odnosih smo mi v vlogi osebe B. Začnimo pri samem sebi in si izrecimo namero, da bomo v odnose vnesli iskrenost in celost. Najprej moramo biti iskreni do sebe, do svojega vira. Sebi sledimo, ko tisto kar mislimo, tudi govorimo, da tisto kar govorimo, tudi čutimo in temu nato sledijo tudi dejanja. Testirate se lahko v delovanju, katero ni odvisno od drugih, ampak le od vas samih. Tako boste lahko ugotovili, kje še odlašate ali kolebate s spremembo. Zadajte si kratkoročne cilje, da boste lahko pozorno sledili celemu procesu in ugotovili, kje niste zvesti sami sebi.
Če boste želeli to popraviti, se boste srečali z veliko izgovori, da sprememba ne bo delovala. Morda se vam bo zdelo, da je vse preveč preprek pred vami ali da si boste le obljubljali (če bi le, nekoč bom, želim si, da …) in premikali izvedbo v prihodnost. Morda se vam bo zdelo, da nimate dovolj življenjske sile ali vam bo vse dolgočasno ali pa se vam v določenem trenutku ne bo zdelo vredno, da vlagate svojo pozornost v to. Lepo počasi in potrpežljivo se lotite vsakega od izgovorov in v dejanih pokažite, da zmorete preoblikovati zastalo energijo.
Ko v sebi dosežete stanje celosti (to pomeni, da sledite svojemu duhu v srcu, mislih, čustvih in dejanjih), se lahko lotite odnosov. Preverite se lahko v tem, koliko ostanete v svojem oblačku, pa vendar sodelujete tudi z drugimi, ki imajo tudi naravo celih oblačkov. Komunikacija poteka na več nivojih. Izrazite svojo idejo, a jo ne vsiljujte drugim. Izrazite svoje poglede, a ne pričakujte, da bodo drugi videli isto. Izrazite svojo namero in za njo prevzemite vso odgovornost, a jo ne prelagajte na druge. V odnosih jasno izrazite svoje meje, svoje zmožnosti, čas in prostor. Svojih šibkosti ne projecirajte na druge. Izrazite svoje misli in svoj prav, vendar ga ne vsiljujte drugim. Oni imajo svoj prav. Umetnost je sodelovati z »večimi pravi« skupaj. Izrazite svoja čustva, ki se porajajo med komunikacijo, a čustvenih napetosti ne prenašajte na druge. Sami najdite orodje za izražanje ali preoblikovanje. Delajte tiste stvari, ki jih lahko zaključite sami. Ne prelagajte dejanj na druge, če se tega prej niste dogovorili z njimi. Svoje zastavljene naloge izvedite sami.
Ko boste uspeli za nekaj časa vzdrževati tako komunikacijo, boste lahko v odnosih prepoznali, kje drugi želijo na vas prenesti različne napetosti, ki jih sami ne želijo, ne zmorejo ali nočejo predelati. Ker boste dobro poznali sebe, boste znali na primeren način povedati drugi osebi, v čem se strinjate in v čem ne, brez krivde in občutka, da ste koga prizadeli.
Sodelovanje dveh celih oblačkov je spontan proces, ko nastane iz dveh tretje, neka nova oblika, ki dobi samostojno strukturo. Ko se namen tretjega izpolni, se lahko razgradi, material-potenciali pa uporabijo za drugo tretje, vendar, ker je ta material obogaten z izkušnjo strukture tretjega, se prenese tudi informacija tretjega v drugo tretje in tretje tretje.
Če se vsaj za trenutek zaveste širine tega prenosa, boste prepoznali, kako zelo pomembna je astralna ekologija.
Pomembno je najprej sam postati celosten in nato sodelovati celostno s celostnimi oblački. Smisel take komunikacije je, da so vsi vpleteni zadovoljni in doživljajo radost življenja.
