OGLAS

Kako biti pravi človek, ki živi v harmoniji z Naravo (Dhammo)

1. Druži se z dobrimi ljudi, izogibaj se slabih.

»Dober človek ima za prijatelje tiste, ki imajo zaupanje, sram in strah pred napačnim delovanjem; ki so učeni, odločni, pozorni in modri. Tako se dober človek druži kot dober človek.« (MN 110)

»Če najdeš izkušenega sopotnika, dobrega, samozavestnega, in na poti trpežnega, tavaj z njim, pogumno in pozorno. Če ne najdeš izkušenega sopotnika, dobrega in samozavestnega, kot kralj izgubljene zemlje, tavaj sam kot nosorog.« (Sn 1:3)

Buddha je zelo pogosto poudarjal, da se izogibamo slabih in zlih ljudi, ter da iščemo take ljudi, ki nas spodbijajo k dobroti. Slabi ljudje nas lahko kaj povlečejo k slabim navadam, modri pa nas spodbujajo k dobremu. Poleg tega tudi nismo toliko izpostavljeni potencialnimi neprijetnostmi, ko kakšen bedak poskuša nas oškodovati. In ko imamo prijatelje, ki jih globoko spoštujemo, se bomo še bolj bali delati slabih dejanj, ki bi lahko povzročalo razočaranje in nezaupanje v našemu prijatelju. Buddha je primerjal pravo prijateljstvo tudi kot »zaklad« in »celota svetega življenja«.

OGLAS

2. Živi z vrlino, tako da vidiš nevarnost tudi v najmanjših napakah.

»Obstaja primer, kjer se učenec plemenitih spomni svojih lastnih kreposti: ‘Te so neraztrgane, neprelomljene, neomadeževane, neumazane, osvobajajoče, hvalijo jih modri, neskaljene, vodijo do zbranosti.’ Ko se spominja kreposti, je njegov um umirjen in se pojavi veselje; onesnaženja njegovega uma so opuščena, prav tako kot ko se očisti ogledalo na primeren način.« (AN 3:70)

Vsak večer naredimo pregled dneva in spoznavamo, kje bi lahko izboljšali svoje dejanje in govor. In vsako jutro si določimo katero kako izboljšati svojo vrlino. To vadbo jemljemo kot »osebno higieno«, ko gremo vsako jutro in zvečer v kopalnico. Osnovan človeška vodila – ne ubijaj, ne kradi, ne prešistj, ne govori neprimerno in ne uživaj alkoholnih pijač in drog – so absolutni zakon za srečno in mirno življenje prav tu in po smrti. Velja tudi Zlato pravilo, »Česar si ti sam ne želiš, tega tudi drugemu človeku ne stori« (Konfucij, Pregovori 15,23) velja tudi v budizmu.

3. Govor naj bo čist.

»Ne predajaj se lažem, da ne boš zlorabljal zaupanja.« (Sn 4:14).

»Bodi resnicoljuben, ne drzen, ne ustvarjaj si iluzij in nikogar ne žali.« (Sn 4:15)

Govor naj bo prijeten za poslušanje, naj bo miren in jasen. Predvsem pa se izogibamo laganja, zlobnega govorjenja, obrekovanja in nekoristnega klepeta. Nepazljive besede lahko kar hitro uidejo, a dober govor je znak notranje moči in stabilnosti.

4. Bodi pošten

»Kdor si vzame kredit, in ko je pozvan, da povrne, se skriva, rekoč: ‘Jaz nimam do vas nobenih dolgov,’ bi moral biti poznan kot izobčenec. Kdor je naredil prej zlo dejanje, a ker si ne želi, da se ga odkrije, začne skrivati svoja slaba dejanja, bi moral biti poznan kot izobčenec. Kdor je direktno vprašan kot priča, a govori napačno v svojo korist ali v korist drugega ali za kakšen dobiček, bi moral biti poznan kot izobčenec.« (Sn 1:7)

Če ne moremo biti pošteni, potem zagotovo nekaj skrivamo. Zakaj bi skrivali? Se bojimo kritik? Če je kritika neupravičena, naj nas ne skrbi, saj ni človeka na svetu, ki ne bi bil kritiziran – tudi Buddha je poslušal kritike. Bolje je, da se bojimo svoje slabosti, kot pa besed drugih. A upravičene kritike moramo priznati, saj življenje s harmonijo z Naravo je bolj pomembno, kot manipulacija te Narave.

5. Ne pritožuj se in ne žaluj.

»Ne razglašaj nobenih kritik, ne bodi nadloga med ljudmi.« (Sn 4:14)

»Ne vadi v predrznem obnašanju in izogni se govorom o spornih temah.« (Sn 4:14)

»Laik z vero s štirimi kvalitetami – z resnico in pravičnostjo, čvrstostjo in radodarnostjo – ne žaluje, ko nekdo premine … naj ne žaluje po tem, kar je bilo izgubljeno.« (Sn 1:10)

Buddha je tudi rekel »Moč bedakov je pritoževanje« (AN 8:27). Kazanje s prstom zaradi našega nezadovoljstva in nemira, pomeni da še nismo razumeli resnico Narave. Vse kar doživljamo, ali je to užitek ali bolečina, je to popolnoma naša odgovornost. To pomeni tudi, da se ne dajmo na položaj sodnika. Glavni del tega treninga je, da razvijamo svojo vrlino in da čim bolj živimo v skladu z Naravo. Kaj drugi počenjajo, to ni naša skrb. Veliko več dobrega bomo naredili, če drugi opazijo našo čistost, kot pa da bi sprejemali našo kritiko. Enako velja pri žalovanju ob izgubi: vse pripada Naravi, vse je sposojeno. Vse kar je odvzeto je pravzaprav vrnjeno pravemu lastniku.

6. Ne obrekuj.

»Praktikant ne dovoli, da so njegove oči nemirne, svoja ušesa zapre pred vaškimi govoricami … Hkrati naj nobenega ne prezira zaradi njegovega življenja, razumevanja, morale ali običajev.« (Sn 4:14)

Toleranca je osnovna vrlina. A to se mora razviti preden smo izpostavljeni drugačnosti. V vsakdanjem življenju lahko opazimo, kako hitro in radi opazimo šokantne novice ali nenavadne dogodke in tudi kako radi take stvari iščemo, jim dajamo pozornost in potem raznašamo naprej. Pri tej vadbi se zato izogibamo »vaškim govorom«, kar vključuje tudi sledenje nekoristnim novicam in predvsem sledenje družbenih omrežij.

7. Odpuščaj.

»Veliki junaki so potrpežljivi in odpuščajo ljudi.« (Tha-ap 8)

Zavedaj se, da vsi delamo napake in da vsi si želimo dobro. Del človeške narave so tudi nesporazumi, zato damo vsakemu možnost, da razčisti svoje namene. Mi pa tudi raje dajemo pozornost na našo nečistost kot pa da se bi obremenjevali z drugimi. Odpuščanje ne pomeni, da je zdaj vse pozabljeno; odpuščanje pomeni, da ima vsak svojo odgovornost.

8. Bodi miren in potrpežljiv.

»Praktikant naj ne bo pretresen zaradi kritik, niti ne vzvišen zaradi pohval. Naj prežene celotno hrepenenje, skupaj s strahom pred izgubo, jezo in žalitve.« (Sn 4:14)

»Ko sliši mnogo besed in je izzvan od mislecev in nevednih ljudi, nazaj naj jim ne odgovarja ostro, saj si tisti z vrlinami ne dela sovražnikov.« (Sn 2:14)

»Bodi potrpežljiv in pripravljen sprejeti grajo.« (Sn 2:4)

Naša blaginja bo vedno bila testirana. Ne glede, kako se drugi obnašajo nad nami, mi vedno to spremljamo z mirnostjo. Bodi strpen do nevednih in do tistih, k jim rade uhajajo nepremišljene sodbe. S takim načinom delovanja ne samo, da se izognemo škodi in obžalovanju, ampak z mirnostjo spoznavamo zakon Narave in tako bomo bolje vedeli kako se odzvati. Poleg tega je tišina najmočnejša obramba in najbolj nezaželena med kritiki.

9. Bodi skromen in ne aroganten

»Tako, kot je sredi morja popolnoma mirno in ni nobenih valov, tako tudi brez hrepenenja človek mirno biva — tak človek si ne bo jemal časti…. Hrano in pijačo, živila in tudi oblačila — vsa ta imetja ne bo imel za zaklad niti se ne bo bal njihovega pomanjkanja.« (Sn 4:14)

»Modrovratni pav, ki se šopiri, nikoli ne doseže hitrosti gosi.« (Sn 1:12)

To pomeni, da smo zlahka zadovoljivi, saj se zavedamo, da vse pripada Naravi in tako podvrženo propadanju, staranju, uničenju in smrti. To velja za vse materialne stvari in slavo. Reven je le tisti, ki potrebuje druge!

10. Bodi radodaren.

»Človek, ki ima veliko premoženja, zlato in pridelke, uporablja samo za svojo korist – to je razlog za izgubo.« (Sn 1:6)

»Če bi bitja vedela, kaj vem, rezultat dajanja in deljenja, ne bi jedla, ne da bi prej darovala, niti ne bi dopustila, da bi se madež skoposti obsedel in se zakoreninil v umu. Tudi če bi bil njihov zadnji zaloga, njihov zadnji užitek, ne bi jedli, ne da bi prej delili, če je tam kdo, ki bi mu lahko kaj dali.« (Iti 26)

Razvijamo um tako, da materialistične stvari in bogastvo, ki niso tako življenjsko pomembni, dajamo radi tistim, ki te stvari bolj potrebujejo. Značaj prebujenega človeka, ki popolnoma živi v harmoniji z Naravo, si ne dela nobenih zalogajev.

11. Spoštuj družino

»Kdor, kljub temu, da je sposoben, ne podpira svojo mater in svojega očeta, ki sta starejša in je njuna mladost že minila – bi moral biti poznan kot izobčenec. Kdor udari ali izgovori jezne besede svoji materi ali očetu, bratu ali sestri ali zakonskim staršem, bi moral biti poznan kot izobčenec.« (Sn 1:7)

»Skrbeti za svojo mater in očeta, za otroke, moža ali ženo in se zaposliti z mirnim delom – to je največji blagoslov.« (Sn 2:4)

Družina je vir naše bitnosti, del identitete in to ne smemo spregledati. Na ta način tudi spoznavamo, da telo ni neodvisni element, ampak da je pogojen in za to vzamemo vso odgovornost. To ne pomeni, da moramo biti intimno prepleteni z družino, ampak da delujemo z odgovornostjo.

12. Ceni samoto.

»Ne odlašaj z meditacijo in osamo, neprestano živi skladno z Dhammo.« (Sn 1:3)

»Kjerkoli ima namen sedeti ali ležati, naj živi v kraju z malo motenj.« (Sn 4:14)

»V družbi je navezanost, v navezanosti je bolečina. Ne spreglej te resnice.« (Sn 1:3)

Da si redno odmaknemo od družbe in od stvari, ki nam zamotili um, nam pomaga, da razvijamo jasnejše videnje in razumevanje svojega uma. Tako se utrdimo in postanemo bolj neodvisni in samozavestni. Ta vadba velja predvsem za takrat, ko si želimo družbe. Samota pomeni tudi, da se odmaknemo od družbenih omrežij in od televizije, radia, računalnika in telefona. Vsak da si vzamemo čas, da se odmaknemo od drugih in meditiramo v tišini.

13. Bodi zmeren pri hrani.

»Ne bodi požrešen na okuse.« (Sn 4:14)

»Pridi, bodi zmeren v jedi. Ko pametno razmišljaš, bi moral vzeti hrano niti za užitek niti za omamo niti zaradi fizične lepote in privlačnosti, ampak samo za vzdrževanje in nadaljevanje tega telesa, za končanje neudobja in za podporo pri svetem življenju, in smatra: “Tako bom končal s starimi občutki, ne da bi nastali novi občutki in bom zdrav in brezhiben in bom živel v udobju.”« (MN 125)

So stvari, ki so nekoristne in se teh stvari lahko odrečemo – a brez hrane ne gre. Zato pazimo, da vidimo hrano kot nekaj, kar nam omogoča preživetje in je ne uporabljamo za nekaj več, kot to. Vedno se vprašamo, ali mi jemo hrano za užitek ali za zdravje in preživetje in potem damo na stran hrano, ki ni koristna.

14. Bodi zmeren pri spanju.

»Kdo se predaja spanju, družbi, je človek brez volje, len in kaže jezo – to je razlog za izgubo.« (Sn 1:6)

»Naj ne spi predolgo, marljiv v opreznosti naj vztraja v budnosti. Tako bo zapustil vse: lenobo, iluzije, smeh, igre, spolnost in vse njihove izpeljanke.« (Sn 4:14)

»Pridi, posveti se budnosti. Čez dan, ko hodiš nazaj in naprej in sediš, čisti svoj um ovirajočih stanj. V prvem delu noči, ko hodiš nazaj in naprej in sediš, čisti svoj um ovirajočih stanj. V srednjem delu noči bi moral leči na desno stran v levjo pozo, z eno nogo, ki prekriva drugo, pozoren in popolnoma zavesten, in si zamisli v svojem umu čas za bujenje. Ko vstaneš v zadnjem delu noči, ko hodiš nazaj in naprej in sediš, čisti svoj um ovirajočih stanj.« (MN 125)

Ko se zbudimo, vstanemo takoj z polno voljo in veseljem. Ne dovolimo si, da lenarimo in si iščemo izgovore. Pozitivno usmerjen um resnično osvetli in prebudi srce.

15. Vzemi si odgovornost za vsa svoje dejanja, za vse besede in misli.

»S primernim delovanjem, odgovornostjo in voljo si najde bogastvo, z resnicoljubnostjo si pridobi slavo, z radodarnostjo pa si pridobi prijatelje.« (Sn 1:10)

»Jaz nisem nobenemu služabnik.« (Sn 1:2)

Če naredite napako, jo poskusite popraviti in se opravičiti, če je to primerno. Ne bežimo stran od odgovornosti, kaj šele za bi iskali izgovore in kazali s prstom na druge. Tudi ne čakajte na druge, da namesto nas razrešijo problem. Vedno se izobražujte v praktičnih stvareh in postorite, kaj je treba postoriti ne glede na naša razpoloženja. To je tudi pot k samoti, ko se počutimo same v težkih situacijah. Na tak način postanemo bolj trpežni, ko se pojavijo večje težave. Tudi postanemo bolj pripravljeni na čas smrti.

16. Izogibaj se alkoholnih pijač in drog.

»Izogibanje vsega, kar je napačno, odrekanje snovem, ki omamljajo in marljivost v Dhammi – to je največji blagoslov.« (Sn 2:4)

Nikoli se dovolimo da se naše samo-spoštovanje pokloni skušnjavi po okusih, omamitvi in pričakovanju družbe. Zavedamo se, da edino mi smo odgovorni za svojo srečo in nobeden drug resnično ne skrbi za našo notranjo čistost.

17. Ne beži stran od neprijetnosti.

»Kadarkoli je menih v stiku z neprijetnostmi, se ne predaja žalovanju.« (Sn 4:14)

»Neupornik od vseh strani, zadovoljen do vseh stvari, prenaša neprijetnosti, … Mraz in vročina, lakota in žeja, veter in sonce, obadi in kače – strpen je do vseh stvari.« (Sn 1:3)

»Modrijan se ne bo bal petih neprijetnih stvari: pikov muh, komarjev in drugih žuželk, stikov z ljudmi in tudi štirinožcev. Ne bo mu neprijetno niti med privrženci drugih idej, čeprav je v njih videl veliko strahu. Človek, ki je iskalec resnice, bo zlahka presegel tudi te probleme: prenašal bo bolezen in lakoto, mraz in vročino. Ko bo v stiku z mnogimi stvarmi, se bo uril v trdnosti svoje odločnosti.« (Sn 4:16)

To gre seveda popolnima proti naši navadi. Treniranje v neprijetnosti nam omogoča da utrdimo svoj um. Buddha je rekel, naj bomo potrpežljivi ob vročini in mrazu, ob pikih mrčes, ob telesni neprijetnosti in tudi ko slišimo neprijetne besede od drugih. Enako je tudi pri soočanju s strahom. Buddha je spodbujal, da ko strah pride v določenem položaju, mi ta položaj ne smemo spreminjati. Za poglobljeno vadbo je tudi priporočljivo da se namenoma postavimo v neprijeten položaj: popolnoma se vzdržimo spolnosti, se odločimo, da spimo na bolj trdnejših posteljah in zmanjšamo spanec, da se prehranjujemo le v dopoldanskem času in da ne prisluhnimo glasbi in razvedrilu.

18. Razvijaj kar je koristno in ne ukvarjaj se s nekoristnimi stvarmi.

»Le v sebi lahko pride do miru, menih ga ne bo iskal v zunanjem svetu. Za tistega, ki je v miru sam s seboj, ni ničesar za pridobiti, kaj šele za zavreči.« (Sn 4:14)

»Ritualno zdravljenje naj ne bo njegova praksa, niti ne razlaga sanj, tolmačenje znakov in astrologije.« (Sn 4:14)

»Smeh, posvetna sreča, igra, in krasote te ne brigajo. Kar ljubiš, je le resnica.« (Sn 1:3)

Brez kompromisov sledi petimi vodili. Ne goljufaj. Omejuj razvedrilnih distrakcij, kot so filmi, glasba in knjige. Na stran daj vse spekulativne študije, horoskop, prazne debate in čaščenje bogov. Raje svoj čas vloži v odkrivanju Narave. Dan je kratek, življenje je kratko – naj ti čas ne pobegne.

19. Ne bodi zadovoljen s prvim ponujenim odgovorom – raziskuj.

»Ideologije se direktno med seboj razlikujejo.« (MN 60)

Spekulativne ideje ne bodo nas odrešili od nevednosti. Vse posvetne ideje iščejo odgovore z vezavo dejstev v času in prostoru. A taka »resnica« ostane pogojena in zato »neresnična«. Naj ne verjamemo takoj, kaj nam pravijo, saj resnica mora biti spoznana. Naj bo celo našo budno življenje usmerjenju k iskanju resnice.

20. Kontemplacija smrti.

»Ob smrti izgine vse, v kar človek je verjel, da je njegovo. Ko pametni človek uvidi to spoznanje, moj učenec, ta ne bo naklonjen posedovanju. … Tisti, ki si lastijo in posedujejo, so v oblasti žalosti, tegobe in strahu pred izgubo. … Modrijan je povsod neodvisen: ne izmišlja si, kar je ljubljeno, niti kar je neljubljeno. Žalovanje in strah pred izgubo se ga ne oprimeta, tako kot voda lista ne.« (Sn 4:6)

Zagotovo to ni stvar, ki bi bila prijetna, a prav zato je koristno, da vsak enkrat na dan se zavedamo svoje minljivosti. Vsak večer pomislimo, da je to morda bil zadnji dan in vsako jutro smo hvaležni, da smo preživeli in si zaželimo, da ta dar mojega življenja imajo lahko korist tudi drugi. Ta vadba pomaga, da se ne navezujemo preveč na sebe in druge, poveča občutek hvaležnosti in tako tudi začenjamo videti prioritete v življenju v popolnoma drugi luči.

Oglas