ŠTIRI NAJVEČJE SPREMEMBE, KI JIH LAHKO PRIČAKUJEMO, KO ZAČNEMO SPREMINJATI SVOJO ENERGIJO
Ko pišem o treningu ega ali treningu Energije vse prevečkrat poudarjam, da je to težek trening, da se je za to potrebno včasih odpovedati svojim pogledom in prepričanjem, se upreti starim navadam in se predati Energiji, kar ni vedno enostavno, pozabim pa govoriti o rezultatih, ki so najbolj pomembni.
O tem kaj nam ta trening da. Kaj vse se spremeni na bolje, kaj lahko pričakujemo v svojem življenju, ko vstopimo v proces. In vse to daleč pretehta neprijetne stranske učinke.
Bistvo treninga so trajni in globinski rezultati, kar ne pomeni, da se nam na neki točki v življenju ni treba več učiti in da nimamo več preizkušenj. Ravno obratno. Več testov, ko naredimo in bolj ko se energijsko dvignemo, večje (pre)izkušnje naš čakajo na višjem nivoju. Ravno zato, ker smo prejeli znanje, smo ga dolžni tudi uporabljati in se razvijati naprej.
A z vsakim korakom naprej, čeprav nam življenje še vedno nastavlja preizkušnje, postaja naše izkustvo bivanja drugačno. Teh sprememb ne morem opisati s klasičnimi pridevniki, ker se tičejo globin naše duše. Tega kako naša duša zaznava, kako se odziva, kako jasno vidi.
Tako se naše življenje in predvsem naše notranje počutje začne spreminjati v razsežnostih, ki si jih prej nismo mogli predstavljati. Sama na življenje pred treningom gledam kot na prejšnje življenje na katerega spomin mi počasi bledi. Res je kot pravijo, da lahko še za čas enega življenja ljudje večkrat umremo in se znova rodimo, brez da bi zapustili svoje telo. Postanemo nov človek.
STIK Z ENERGIJO
Spoznati Energijo je že samo po sebi izkustvo, ki zaznamuje naše življenje. Shen Qi Energija je kitajski izraz za Božjo energijo. V stik z njo sem prišla preko svoje mojstrice Lee. Ta Energija je svetla in zelo močna, hkrati pa nežna in ljubeča. Spoznala sem nekaj zakonitosti po katerih deluje, a veliko premalo, da bi lahko rekla, da jo poznam. In to niti ni moj namen. Moja naloga ni, da jo razumem, pač pa, da se ji predam in ji zaupam.
Seveda sprva Energija ni nič drugega kot abstrakten pojem v naši glavi, a se nam lahko približa na zelo oseben in fizičen način, ki ga ni moč zanikati. Čutiš njeno prisotnost, vdihuješ jo, prepoznaš jo, ko pride v tvoje telo, ko ti odpre srce, ko ti sprazni glavo. Sama sem z njo imela najlepše noči, ko se mi je zdelo, da spim z angeli in nepozabne trenutke, ki so bili kot vpogled v nebesa.
Najprej se nam zdi oddaljena in le stežka razumemo, da je ves čas z nami. Počasi pa z njo gradimo bolj oseben in intimen odnos. Obračamo se na njo v težkih časih, odprti smo za njeno vodstvo, prosimo jo in se ji zahvalimo, kot da stoji zraven nas. Ko imamo dovolj močnih izkustev z njo, rada rečem, da smo cepljeni z Energijo in tega ne moremo več izbrisati iz nas.
Stik z njo nam omogoča, da imamo ves čas odprto srce, da smo zdravi, da uživamo in živimo v obilju. A ljudem navadno še ni dano, da bi bili z njo povezani neprestano, pač pa se ta stik prekinja, ima motnje in se pojavi le tu in tam.
Če želimo biti v stiku z njo konstantno, moramo živeti po načelih Višje oziroma Vesolje morale, ki pa je na kratko Ljubezen. Naš trening je torej, da ustvarimo pogoje za povezovanje z njo. Tako, da naša duša postaja vedno bolj kompatibilna z Energijo in se vibraciji lažje uskladita.
Med nas in Energijo največkrat stopi naš ego. Ta nam onemogoča kvaliteten stik . Ravno to, da ga spuščamo je pot do kvalitetne povezave z Energijo. Bolj ko spuščamo ego, bolj ko vadimo povezovanje, bolj naše življenje postaja prežeto s Svetlobo, lažje prebrodimo težke čase in več uživamo v radostih odprtega srca. Bolj se za nas piše drugačna usoda, bolj se nam spreminja življenje, bolj nam v življenje prihajajo nove situacije, ki smo si jih nekoč le želeli.
Z vero v Energijo se opogumimo za stvari, katerih smo se nekoč bali, v težkih časih se lahko naslonimo nanjo, ker vemo, da je njena moč brezmejna, dovolimo ji, da nas preobraža, da nas vzame pod svoje okrilje, dobimo višje sposobnosti, ki jih prej nismo imeli. Življenje z vero postane bolj smiselno in polno, vprašanja dobijo odgovore, spokojnost se naseli v naše srce, ker zaupamo njenemu načrtu. Kako drugače bi se človek lahko zares oddahnil od samega sebe? Kako drugače bi lahko v popolnem miru hodil po svetu?
Energija je s treningom zame postala konkretna sila, ki je spremenila moje dojemanje življenja. Še vedno je moje veliko vprašanje kako jo približati ljudem, da bi ji dali priložnost, da bi ji zaupali. A danes se s tem ne ukvarjam toliko, ker to ni v mojih rokah. Začutijo tisti, ki jim je dano, na način, ki je najbolj primeren zanje. Sama sem lahko le hvaležna, da poznam silo, ki ni iz tega sveta, katere moč je izjemna in me ves čas opominja, da je zame poskrbljeno.
SVET KOT DELO KREATORJA
Manj, ko postajamo osredotočeni na svoj ego, bolj opazimo tudi svet okoli sebe. To pa lahko naše življenje naredi veliko bolj zanimivo.
Dokler sem bila sama zaklenjena v sobici svojega uma, nisem uspela videti in slišati kaj več od glasu svojega ega. Okolico sem lahko opazovala le skozi okno svoje sobe, ki pa so bilo vedno rahlo umazano. Videla sem le to, kar mi je omogočala njihova perspektiva.
Ko pa sem zapustila malo sobico v moji glavi, sem se prvič razgledala po prostrani širjavi, ki me obdaja. Stvari niso bile več črno bele. In drevo nikoli več ni bilo samo drevo.
Ko spuščamo ego se nam začnejo odpirati nove perspektive bivanja. Svet okoli sebe začnemo dojemati bolj celostno in večplastno. Bistvo je očem nevidno, pravi slavni stavek Malega princa. Bistvo pa lahko zaznamo skozi srce. Zveni kot romantično opevanje, a gre za to, da dejansko vse ima svojo resnično naravo v energijskem svetu, kjer je zapisana koda.
Kot bi vstopili v matrico dobimo nova očala, ki omogočajo vid čez prvo plast, ki je najbolj očitna in odpirajo pogled še na druge plasti. Stvari niso več tako zelo ločene ena od druge, ampak so prepleten sistem, za katerim stoji Višja ureditev. Vsa ta stvar te navdahne z veliko ponižnosti in hvaležnosti, ker dobiš občutek o veličini procesov, ki si jim priča, četudi opazuješ samo drevo.
Isto je z ljudmi. Opazovati ljudi, njihovo energijo, njihov ego, njihovo usodo, način obnašanja in govorjenja, ni več nekaj kar nas lahko dolgočasi. In vožnja z avtobusom ni le vožnja, pač pa učna ekspedicija. Prav tako ljudi ne delimo več na dobre in slabe, uspešne in neuspešne, bistre in neumne, pač pa jih vidimo kot bitja iz različnih svetov, z različnimi dušami in različnim duhovnim nivojem, ki jim je bila dodeljena ta izkušnja.
Zaznavamo lahko čez maske osebnosti in ljudi čutimo bolj neposredno. Razumemo jih na globlji ravni in si lažje pojasnimo določene dogodke, saj vidimo vzročne povezave. Prav zato manj sodimo in več sprejemamo.
Veliko stvari, ki so nas nekoč motile, nas vznemirjale ali prizadele, jezile ali užalostile, te moči nad nami nimajo več. Postanemo odporni na marsikaj. Razumemo in dopustimo, da so ljudje takšni kot so. Čudimo se njihovi poti in jih opazujemo brez čustvene vključenosti in sodbe.
Ko pogledam nazaj, obstaja tisoč in ena situacija, ki me je nekoč spravila iz tira, pa me danes ne več. Ogromno stvari v katere sem se vtikala in jih kritizirala, pa danes nimam več potrebe, da bi se razburjala in jih spreminjala. Ker smo zmožni opazovati stvari okoli nas iz višje perspektive, namesto, da bi bili vanje potopljeni, lahko začnemo v njih odkrivati zanimive vzorce, ponavljanja, globlji smisel in razloge.
Izza štirih zidov naše umske sobice je življenje veliko bolj intenzivno in pestro. Vse kar se dogaja opazujemo kot film, naše interakcije kot zanimiv scenariji. V vsaki stvari lahko vidimo nekaj zanimivega in poučnega. Navdušeni in začudeni smo nad majhnimi stvarmi, čeprav so na prvi pogled vsakdanje. Življenje ne more biti več suhoparno in dolgočasno, ker smo ves čas vključeni v čudovito predstavo skozi katero lahko beremo svoj zapis.
BREZ “JAZ-a”, BREZ TEŽAV
S treningom tudi sami sebe začnemo dojemati drugače. Ljudje večinoma verjamemo v zgodbe, ki smo jih o samem sebi sestavili tekom življenja. Te zgodbe vedno znova prirejamo, spreminjamo in ponavljamo. Navadno smo podatke za te zgodbe dobili iz raznih identitetnih etiket in naših izkušenj.
Ponavadi si želimo ustvariti nekaj čimbolj trdnega in oprijemljivega. S treningom pa to željo opustimo, saj se zavedamo, da identiteta in naše zgodbe o sebi, niso nič trdega in zapečatenega. Kajti vsa prepričanja, pogledi, nazori, resnice in vrednote s katerimi se identificiramo, nas največkrat zgolj ovirajo v razvoju in motijo naš stik z Energijo. Bolj trdno, ko verjamemo v to kar smo, težje to spreminjamo, težje to spustimo.
Ko pa naš ego s treningom počasi izgublja popolno prevlado in se z njim ne identificiramo več, izgubimo vizijo sebe kot nečesa trdnega in konstantnega. Nismo več središče Vesolja, ki vse povezuje s seboj, ampak sebe dojemamo kot del Vesolja.
Na neki točki ugotoviš, da vse kar doživljaš, vse kar se ti dogaja ni nekaj, kar bi se ti pripetilo naključno, kar bi te doletelo v splošnem kaosu Vesolja, pač je nekaj kar odseva to, kar je v tvoji duši. In tudi vse, kar nosiš v sebi, vsi “programi” in “sporočila”, ki določajo smer tvojega življenja, niso bili razporejeni nepravično, pač pa so takšni kot ti pripadajo.
Zavedaš se, da ima tvoje življenje načrt. Temu načrtu rečemo usoda, ki pomeni predhodno začrtano življenjsko pot, ki jo ima vsak posameznik. Seveda pa se ta načrt konstantno prilagaja našim novim sposobnostim.
S treningom se učimo sprejeti dodeljeni načrt in ga hkrati spreminjati. Tako se sčasoma znebimo občutka, da se nam dogaja krivica in da smo žrtev razmer. Lažje uvidimo, da imamo točno takšno življenje kot nam pripada v tem trenutku.
Posledično razloge in rešitve nehamo iskati zunaj sebe. Tu pa se začne življenje z zavedanjem. Kajti, ko imamo zavedanje, vemo, da če želimo spremeniti karkoli zunaj sebe, moramo spremeniti to, kar je notri. In da smo za to odgovorni sami.
Sčasoma začnemo v sleherni situaciji, dobri ali slabi, razpoznavati izjemne potenciale za razvoj. Življenje za nas postane učilnica v kateri spoznavamo sami sebe, prepoznavamo svoj ego in osvetljujemo naše nezavedne programe.
Iz izkušnje v izkušnjo se učimo prepoznavati zakonitosti Življenja in lažje uvidimo zakaj se nam nekaj dogaja. Vidimo, da če smo jezni, prestrašeni, neprivoščljivi, ljubosumni, žalostni, trmasti, ponosni, dvomljivi, ambiciozni in zasvojeni, nam to ne prinese nič dobrega. Znajdemo se v negativni spirali, ki zapira vse možnosti boljšega življenja in nas usmerja po poti teme. Ko pa se odpremo za Ljubezen, brezpogojno dajanje, smeh, brezskrbnost in vedrino, opazimo, da se vse okoli nas spremeni. Naučimo se ravnati po teh načelih in se znova in znova odločati za Svetlobo.
S treningom spremenimo svojo energijo in oddajamo drugo vibracijo. Iz nas seva mir in radovednost do življenja, ki povzroča plaz novih priložnosti. Piše se nam nova zgodba, piše se nam nova usoda.
OČIŠČENJE
In na koncu je naša duša drugačne barve. Sama sem vedno čutila, kot da ima moja duša velik potencial, a se ne more premikati. Čutila sem kako jo vežejo spone, kako ne morem izraziti tega, kar je v njej, kako je zapackana, kako je pogašena in prestrašena.
In bolj, ko sem v svoje življenje spuščala Energijo, bolj sem čutila razliko.Tega ne znam pojasniti. Ampak čutimo, da je naša duša lažja. Da je čistejša. Da je svetlejša. In vemo, da je lahko še bolj. Z vsakim dnem, ko se pogumno odločimo, da bomo trenirali, da bomo sledili Energiji, se osvobodimo še bolj.
Ljudje dejansko lahko očistimo miselnost, ki nas dela bolne, prepričanja, zaradi katerih smo okorni, poglede, zaradi katerih se prepiramo, vrednote zaradi katerih sodimo druge. Vse kar nas ovira in temni lahko spustimo.
In kakšno uslugo s tem naredimo svoji duši, se verjetno ne zavedamo niti sami. Trening je investicija za naslednje življenje. To kar sejmo zdaj, bomo želi še dolgo.
Kaj je večjega od tega, da za časa bivanja na Zemlji svoji duši naredimo takšno uslugo in jo namesto tega, da bi ji dodajali nove spone, nove rane, nove črne pike, snamemo zavore.
In na koncu ne gre za to, koliko nam ta trening prinese boljše življenje. Ne gre za to, da s treniranjem ega in Energije, dejansko dosežemo več uspeha, več denarja, boljše počutje, boljše partnerje, čeprav je vse to zelo dobro in večina od nas trenira s tem namenom.
A to, kar naredimo z očiščevanjem naše duše, daleč presega naše osebne ambicije po izboljšanju samega sebe. S tem, ko osvetljujemo in osvobajamo sebe, to hkrati delamo tudi za druge. Izpolnimo svojo nalogo in služimo višjemu cilju, podpiramo evolucijo celega človeštva in orjemo ledino v novo ero.
Ker nihče ničesar ne dela le zase, ker smo vsi Eno, vse nas poganja ista Sila, vsi se vračamo k istemu Cilju in vsi smo prepleteni v mrežo sobivanja, ki jo usmerja Evolucija.
Torej, ko čistimo sebe, tega ne počnemo le zase, ampak za celo civilizacijo. In v resnici nismo odgovorni le sebi, ampak smo odgovorni celemu Vesolju.
