Zavedanje misli in občutkov

Gledamo, ne da bi zares videli, jemo, ne da bi zares okušali, poslušamo, ne da bi zares slišali, se dotikamo, ne da bi zares občutili in govorimo, ne da bi se zares zavedali tega, kar pravimo. Potovanja v sedanjost so vse redkejša; večino časa tičimo v preteklosti ali prihodnosti.

Psiholog Černetič opredeljuje čuječnost (angl. mindfulness) kot nepresojajoče zavedanje sedanjega trenutka. Ko smo čuječni, se zavedamo svojega trenutnega doživljanja, ne da bi ga poskušali spremeniti ali mu ubežati. Svojega doživljanja se zavedamo odprto, s sprejemanjem in z radovednostjo.

Zavedanje misli, čustev in občutkov

Biti čuječen pomeni, da se ustavljamo in da smo navzoči v trenutku (Jon Kabat-Zinn, 2004). Zavedanje svojih misli, čustev in telesnih občutkov, ki jih v nas vzbujajo posamezni dogodki, nam daje možnost, da se osvobodimo samodejnih odzivov, ki so le navada, in se – namesto da bi zgolj reagirali – na dogodke odzivamo spretneje, skladno s trenutnim dogajanjem. Torej se na posamezen dogodek ne odzovemo tako, kot smo se še vsakič, ali tako, kot naj bi se bilo treba, pač pa skladno s situacijo in s svojim doživljanjem te situacije. Tako izstopimo iz vrtiljaka odzivanja, ki navadno dodatno krepi stres, in naredimo prostor za ustreznejše odzivanje in reševanje težav.

OGLAS

Primer: Katja je čutila velik strah pred nastopanjem in vsakršnim izpostavljanjem pred skupino ljudi, zato se je takšnim situacijam izogibala. Izogibala se je tudi napredovanju v službi, saj je vedela, da bi nujno prineslo izpostavljanje pred sodelavci. Ko pa je postala pozorna na to, kar se v njej dogaja v trenutkih, preden spregovori pred skupino ljudi, je presenečena prepoznala misli, kot so: “Ne bo ti uspelo. Osmešila se boš pred drugimi. Nisi dovolj sposobna.” V teh stavkih, ki so odmevali v njenih mislih, je prepoznala besede svojega očeta. Spoznala je, da je njen strah nekaj starega, da se navezuje na dogodke iz preteklosti in da sploh ne ustreza dejanski trenutni situaciji. Katja je namreč pri svojem delu zelo uspešna, opravlja ga vestno in z veliko ustvarjalnosti. S tem spoznanjem in z umestitvijo čustev na svoj “čustveni zemljevid” je kljub strahu sprejela ponujeno napredovanje.

Učenje čuječnosti

Čuječnost je splošna človeška lastnost ali zmožnost, ki pa je pri ljudeh različno izrazita. To zmožnost lahko dodatno razvijamo, na primer s programi, ki so usmerjeni v razvijanje čuječnosti (na čuječnost usmerjena kognitivna terapija, celostno obvladovanje stresa, preventivni program za preprečevanje depresije), z meditacijo, posredno pa jo razvija tudi psihoterapija.

Redna raba čuječnosti je ključna.

Torej podobno, kot če bi se učili tujega jezika. Več ko vadimo in ga uporabljamo, spretnejši smo pri njegovi rabi. Enako je s čuječnostjo.
Lahko bi rekli, da se čuječnost razvija vedno, kadar jo prakticiramo. Toda čuječnost ni le tehnika, ki bi jo uporabljali po potrebi. Učenje čuječnosti je učinkovitejše, če postane splošen način posameznikovega delovanja oziroma življenjski slog.

Nihče ne more namesto vas živeti vašega življenja in nikogaršnja skrb za vas ne more nadomestiti skrbi zase. To je podobno kot uživanje hrane, ki je nujno potrebno za preživetje – nihče ne more jesti namesto vas. Ko greste v restavracijo, ne pojeste menija, niti se ne nasitite ob poslušanju natakarja, ki vam opisuje jedi. Da vas hrana nahrani, jo morate dejansko pojesti. Podobno morate dejansko vaditi čuječnost, če naj občutite njen učinek in razumete njeno vrednost.

Iz trenutka v trenutek …

Čuječnost nas torej uči, kako se ustaviti in najti čas zase; kako upočasniti ter negovati umirjenost in sprejemanje samega sebe; kako iz trenutka v trenutek opazovati, kje so naše misli, ne da bi se pri tem vanje ujeli; kako narediti prostor, da lahko vidimo stare probleme v novi luči, in kako prepoznavati vzajemno povezanost svari.

Kaj kažejo raziskave?

V zadnjih letih čuječnost intenzivno preučujejo tudi na znanstveni in strokovni ravni. Izidi tovrstnih raziskav kažejo, da takšen pristop k lastnemu doživljanju pomembneje vpliva na številna področja življenja in da vodi k večji kakovosti življenja.

Koristni učinki čuječnosti se kažejo na področju obvladovanja stresa, zdravljenja psihiatričnih motenj (tesnobnost, depresija, zlorabljanje substanc, motnje hranjenja, celo psihoze), boja z rakom, pa tudi na področju partnerskih odnosov.

Raziskave kažejo, da čuječnosti prispeva h krepitvi imunske funkcije ter ugodno učinkuje pri multipli sklerozi in luskavici.

“Sedanjost je edini čas, ko je komurkoli treba živeti – vedeti karkoli – občutiti – se učiti – delovati – se spreminjati – se zdraviti.” Jon Kabat-Zinn

“Če vaš um ni zamegljen z oblaki nepotrebnih svari, je to najboljše obdobje vašega življenja.” Wu-men

Avtor: Melita Košak, univ. dipl. psih.
www.viva.si