Dežela miru je celostna terapija za otroke

OGLAS

Terapevtske ure v Deželi miru kažejo osupljive uspehe
Otrok, ki je bil dotlej depresiven, skrušen, sključen, prične nenadoma poskakovati. Nek drug otrok, ki komajda reče kakšno besedo, začne tekoče govoriti in postavlja sto vprašanj: „Zakaj je to tako?” „Kaj se tukaj dogaja?” „Si to že videl? Pridi hitro sem in poglej!”

Dr. med. Peter Thurneysen je zdravnik specialist za otroško in mladostniško psihiatrijo in psihoterapijo in uporablja Deželo miru tako v diagnostične, kot tudi v terapevtske namene. Otroci in mladostniki z duševnimi težavami, z vedenjskimi motnjami ali bojaznimi, lahko posamezno ali v majhnih skupinah preživijo terapevtsko uro sredi narave ali z živalmi. In te ure prinesejo napredek, ki dr. Thurneysna samega preseneča.

Kaj dosežemo z obiski narave v Deželi miru?

OGLAS

„Obstaja mnogo terapevtskih konceptov, ki vključujejo živali in naravo. Otroci in mladostniki naj se spet naučijo komunicirati z živalmi in naravo. Narava in živali v Deželi miru se razlikujejo od „običajne” narave v tem, da ljudje z njimi spoštljivo ravnajo in jih ljubeče oskrbujejo. Zaradi tega ima narava posebno izžarevanje, živali niso več boječe in se približajo človeku na čisto drug način, kot je to možno sicer.”

Kaj opažate pri otrocih, s katerimi obiščete Deželo miru?

Dr. Thurneysen: „Naj navedem primer: Nek otrok je med urami terapije vedno znova igral prizore, v katerih je bil napaden, ubit in uničen. Prizori so se vedno končali tako, da se je otrok na koncu sam zaprl v ječo in rekel: ‘Tu je edini kraj, kjer sem varen pred vsemi napadi.’ Toda cena tega je bila popolna zaprtost vase.
Po enem samem obisku Dežele miru se je pri terapevtski uri, ki je sledila, spremenil celoten scenarij. Šlo je samo še za varovanje zaklada, ki so ga hoteli izmakniti drugi ljudje. Ko sem dečka vprašal: ‘No, iz česa pa je ta zaklad?’ pa je sedem let in pol star otrok odgovoril: ‘Ta zaklad je ljubezen in življenje.’ Deček je v kratkem času v sebi premagal in razrešil svoj velikanski kompleks. Če to primerjam z drugimi terapevtskimi procesi – pogosto traja mesece, če ne celo leta, da lahko takšne komplekse razrešimo s pomočjo pogovorov ali igre.
Tudi otroci s tako imenovanimi avtističnimi motnjami, torej otroci, za katere se dozdeva, da soljudi sploh ne opazijo in na mnoge situacije reagirajo s strahom in izbruhi panike, včasih na prefinjeni ravni vzpostavijo kontakt z naravo in z živalmi.

Primer: Potem ko nas je trinoga mačka spremljala na dolgem sprehodu po Deželi miru, se je otrok z močnimi avtističnimi znaki previdno približal mački in jo pričel ljubeče božati ter se pri tem smehljal. Ta otrok je tudi brez strahu šel k ovcam, ki so ga prijateljsko gledale. Kot je poročala otrokova mati, takšnega vedenja pri svojem otroku še nikoli dotlej ni opazila.”

Če otroci neposredno doživijo živali in naravo, se lahko sproži pomemben terapevtski proces

Obiski z otroki v Deželi miru potekajo individualno zelo različno. Včasih opazujejo sledove živali, včasih raziskujejo zavetišča za divjad, pokušajo gozdne jagode, ali se igrajo z zemljo, ali pa enostavno molče obstojijo pod kakšnim drevesom. Obisk pri mogočnem škotskem govedu ali zaupljivih kozah je pogosto vrhunec obiska in tukaj pusti dr. Thurneysen otrokom še posebno veliko časa.

Kako delujejo narava in živali, ki ne poznajo strahu, na otroke s psihičnimi problemi?

Dr. Thurneysen: „Če si kdaj ogledamo, kako poteka dan teh otrok, ugotovimo, da so skoraj ves dan v šoli in nato še uro ali dve delajo domače naloge. Nato so izčrpani. Potem mnogi sedejo za računalnik ali pred televizor. Sledi večerja – če imajo srečo, v krogu družine, če pa imajo smolo, večerjajo sami. Nato ponovno sedejo pred televizor, potem gredo v posteljo. Pri takem poteku dneva večini otrok manjkajo številne možnosti za komunikacijo. Zato mnogi zakrnijo v duševnem življenju, kar lahko vodi do večje slabitve osebnosti. Ravno v stiku z živalmi lahko doživimo, kako vzcveti otrokova narava in kako so možne vedenjske spremembe, o katerih si nismo upali niti sanjati.
Lahko rečem, da so vsi otroci in mladostniki, s katerimi sem šel doslej na različne izlete v Deželo miru, takoj po tem delovali notranje okrepljeni, bolj uravnovešeni, bolj veseli in bolj gotovi v vsem svojem bistvu. Mnogi so se nekoliko odmaknili od svojih težav in so se jih tako lahko laže in bolj usmerjeno lotili. To se je pokazalo tudi pri spremljajočih psihoterapijah.”

Učenci spoznavajo naravo

Skupine šolarjev in projektne skupine iz najrazličnejših šol uporabljajo Deželo miru za spoznavanje narave in opazovanje živali. Skupaj z učitelji, oskrbovalci živali in poznavalci rastlin spoznavajo domači rastlinski in živalski svet in dobijo vpogled v dogajanja v naravi, ki ga danes mnogi otroci nimajo več.
Tudi učni izleti z znanim iznajditeljem Benjesove žive meje, Henrikom Benjesom, so vedno znova na sporedu. Nekdanji vrtnar, učitelj in avtor knjig kaže budnim otroškim očem, da so tudi neznatne rastline pomembne v okoljski celovitosti, in zna o vsakem drevesu in zeli povedati posebno zgodbo.

Vir: Mednarodni Gabrielin sklad, 2. razširjena izdaja
Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, marec 2011

Vsebino revije in še več o Mednarodnem Gabrielinem skladu, najboljšem projektu za živali in naravo, lahko preberete na strani www.gabrielin-sklad.org . Živali se veselijo novih bivališč in zemljišč, kjer lahko živijo svobodno do svoje naravne smrti ter tako počasi zopet dobivajo zaupanje v človeka. Skrbniki iz celega sveta, predvsem pa tisti iz Nemčije, se trudijo za njihova bivališča in povečanje zemljišč na deželi miru. Vse to pa je možno le s pomočjo finančne podpore mnogih prijateljev živali in narave iz celega sveta. V imenu vseh živali in narave se vam zahvaljujemo za vsak evro, ki ste ga ali ga morda še boste nakazali Mednarodnemu Gabrielinemu skladu na naslov:

G.S. Stiftung Verwaltungs-GmbH, Internacionale Gabriele-Stiftung
Kto.Nr.206253, Volksbank Main-Tauber, BLZ 67390000
IBAN: DE12 6739 0000 0000 2062 53, BIC: GENODE61WTH

Skrbnik Mednarodnega Gabrielinega sklada za Slovenijo, Stanko Valpatič