Benkeinove ure globoke zbranosti in koncentracije, je obiskovalo mnogo učencev. Nekega dne, ko so bili tako zbrani, so enega od učencev ujeli pri kraji.
O tem dogodku so takoj obvestili Benkeija in od njega zahtevali, da prestopnika izključi. A Benkei se ni zmenil za to. Kasneje so istega učenca zopet ujeli pri podobni kraji in Benkei zopet ni posvečal temu nobene pozornosti. To je razjezilo druge učence, ki so sestavili prošnjo z zahtevo, da se tatu izključi iz skupnosti z izjavo, da bo v nasprotnem primeru cela skupina odšla.
Ko je Benkei prebral prošnjo, je dal poklicati učence pred sebe. »Vi ste modri bratje,« jim reče. »Vi veste, kaj je dobro in kaj slabo. Če želite, se greste lahko učit drugam, toda vaš ubogi brat še ne ve, kaj je dobro in kaj slabo. Kdo ga bo tega naučil, če ne jaz? Jaz ga bom zadržal tukaj, četudi vi zato odidete.«
Potok solz oblije obraz brata, ki je kradel. Želja po kraji je popolnoma izginila.
Iz knjige Zen zgodbe
