Yajna je močan vedski obred, ki v življenje prinaša veliko blagoslovov. V indijski tradiciji ni bilo večjega dogodka, za katerega se ne bi naredila yajna. Znanje o tem ognjenem obredu na zahodu ni tako razširjeno, kar pa sami yajni ne odvzame moči in možnosti, da nam pomaga transformirati in opustiti zadeve, ki jih ne želimo več v svojem življenju in ustvari priložnosti za novo in boljše. Pomaga nam, da se prečistimo in uravnovesimo. Včasih to začutimo takoj, včasih spremembo zaznamo šele čez čas. Pomemben pa je tudi njen vpliv na okolje, na vse, kar nas obdaja.
Yajna je obred, ki si zasluži posebno spoštovanje, saj vsebuje princip, po katerem je zasnovano delovanje tega sveta. In če k obredu pristopimo na tak način, lahko seže do korenin naših navezanosti.
Yagna v dobesednem prevodu pomeni nesebično žrtvovanje za plemenit namen. Izraz pa se uporablja tudi za obred darovanja v sveti ogenj, ko ta ogenj postane vidik Boga.
Ogenj je edini element, ki se vedno dviga in skozenj lahko komuniciramo z višjimi sferami.
Ko se ogenj yajne prižge, predstavlja božja usta, ki sprejemajo vse naše darove. Hkrati to v obliki blagoslovov povrne vsem prisotnim in tistim, ki jim je yajna namenjena.
Ogenj sam je izjemno močan element, ki uničuje in čisti vse, kar pride v stik z njim. Če torej ponudimo svojo karmo, svoj um, ego, negativnosti, bo božanstvo ognja to prečistilo.
Yajna, ki je prinesla globok mir
»Bilo je zelo burno obdobje v moji družini. Dva meseca sta minila, odkar smo izvedeli, da ima moj oče raka na pljučih in v glavi. Uspešno se je spopadal z vsemi zdravstvenimi izzivi. Tiste dni pred yajno pa je začel izgubljati upanje. Sama nisem želela niti pomisliti na to, da bi ga bolezen premagala. Bil je žalosten, jezen in posledično tudi jaz z njim. Dan pred yajno sva si izrekla kar nekaj ostrih besed, ki so prišle iz obupa.
Na samem dogodku sem bila zadolžena za pripravo hrane, ki se pri obredu daruje božanstvu. Na dan dogodka sem se zbudila tako slabega počutja, da sem že nameravala odpovedati udeležbo. Tako šibko sem se počutila ob misli, da ne morem pomagati očetu. Po telefonskem pogovoru s Kristjanom sem se vseeno odločila, da grem opravit svojo zadolžitev. Ko sem pripravljala hrano, sem ponavljala mantro in počasi so težke misli začele izginjati. Med samim obredom sem darovala v ogenj vsa čustva, vse želje za sebe in svojo družino. Na koncu obreda sem izrekla posebno prošnjo za mojega očeta. Obrnila sem se k Narasimhi in prosila z vsem srcem: “Prosim, pazi na mojega očeta.”
V tistem trenutku se me je dotaknil globoki mir. Dobila sem občutek, da bo na varnem, tudi če bo zapustil ta svet.
Takoj po obredu me je poklical oče. Bil je tako nežen in med najinim pogovorom je bilo čutiti toliko ljubezni. Kot da so vse ostre besede včerajšnjega dne zgorele v ognju.
Ta dogodek mi je prinesel mir in me naponil z močjo. Ko smo šibki, lahko prosimo božansko, da skrbi za naše drage.
Mesec dni po yajni je moj oče zapustil ta svet. Ljubezen in mir ob zavedanju, da Narasimha skrbi za njega, pa ostane za vedno.«
Anamarija
