OGLAS

Bolnik ne more ozdraveti s hrano, ki mu je povzročila bolezen
V zadnjem času izredno veliko število raziskav potrjuje, da je meso rizični faktor za številne bolezni.

To je eden od razlogov, da v HG Naravni kliniki v nemškem Michelriethu strežejo pacientom zgolj vegetarijansko hrano. Že prehod na brezmesno hrano in zmanjšanje količine živalskih beljakovin lahko zdravi bolezni, pravi vodilni zdravnik Arno Schneider, dr. med. Tudi izsledki največje študije o zdravju v zgodovini medicine, t. i. Kitajske študije, so nedvoumni in jasni: veganska prehrana bi lahko vsako leto rešila pred smrtjo in boleznimi na milijone ljudi. Na podlagi teh dejstev smo se pozanimali, kakšno prehrano nudijo pacientom slovenske bolnice.

Vegetarijansko hrano možno dobiti v vseh bolnicah?

OGLAS

V vseh slovenskih bolnišnicah, iz katerih so nam odgovorili, poudarjajo, da nudijo bolnikom tudi presno, vegetarijansko ali vegansko prehrano, če izrazijo željo po tem. »Pri bolnikih seveda upoštevamo njihove želje po drugih, alternativnih načinih prehranjevanja,« je dejala Irena Volk, dietetičarka v bolnišnici Topolšica. »V Splošni bolnišnici Celje na nekaterih oddelkih v sklopu predpisanih diet nudimo dodatne tri menije (osnovna varovalna dieta), med katerimi je eden brezmesni. Po dogovoru z lečečim zdravnikom pa tudi individualno pristopamo k željam pacienta,« je povedala pomočnica direktorja Terezija Pinter Kampoš. Renata Pleh, univ. dipl. inž. živ. teh., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota pa je odgovorila, da prehrano v njihovi bolnišnici bolniku določi pristojni zdravnik glede na postavljeno diagnozo ali ob sumu na določeno diagnozo, prehranski status bolnika in tudi omejitve prehranjevanja zaradi osebnega, etičnega ali verskega prepričanja.
Dražen Levojević, direktor Splošne bolnišnice Brežice, je zapisal: »Če pacient izrazi željo po alternativni prehrani, se mu taki obroki lahko pripravijo v dogovoru z lečečim zdravnikom.« Ana Kozina, dietetik v Bolnišnici Golnik, pa je poudarila, da bolnikom omogočajo tudi druge vrste prehrane, kot so različne stopnje vegetarijanske prehrane, presno prehrano, kadar izrazijo potrebo po tem ob sprejemu ali v času hospitalizacije. »Kadar ima bolnik posebne potrebe zaradi svojih prehranskih navad ali zaradi trenutnega zdravstvenega stanja, ima možnost prejemati individualno prilagojeno hrano v okvirih ponudbe bolnišnične kuhinje. Prehrano za bolnike naročamo z računalniškim programom, ki omogoča sprotno prilagajanje glede na trenutne potrebe bolnika. Npr. ob sprejemu bolnik želi manjšo količino hrane, ker nima apetita, ko pa se mu stanje izboljša in povrne apetit, mu lahko naročimo običajno ali celo povečano količino hrane (velik obrok).« Irena Višnjevec iz SB Izola, vodja službe za prehrano z dietoterapijo, je prav tako odgovorila, da bolnikom nudijo vse vrste brezmesnih jedilnikov, če izrazijo željo po tem. Iz ortopedske bolnišnice Valdoltra pa nam je odgovorila Lilijana Vouk-Grbac, univ. dipl. ing. živil. tehnol.: »V naši ustanovi upoštevamo prehranske navade bolnikov do določene meje. Ni ovir pri pripravi vegetarijanskih (vseh variant) obrokov, željam bolnikom se, kolikor dopuščajo možnosti, prilagodimo.« V novomeški bolnici so glede želja bolnikov po brezmesni prehrani bolj zadržani. Irena Sedej in Irena Hočevar pravita, da takšne želje pacienta upoštevajo v omejenem obsegu, če njegovo zdravstveno stanje to dopušča in je odobreno s strani prehranskega tima (po individualni prehranski obravnavi). Iz mariborske bolnišnice nam niso odgovorili, smo pa zato prejeli pismo neke domačinke, ki je pred nekaj leti v tamkajšnji bolnici dobivala približno »vegetarijansko« hrano – tudi ribo. »Sestre so meni, edini vegetarijanki v vsej etaži, prinašale vse obroke nazadnje. Ko sem bila spet v domači oskrbi, sem šefu kuhinje v bolnišnici odnesla pokazat dve vegetarijanski kuharski knjigi – tudi Živalim prijazno kuharico, in nekaj revij Osvoboditev živali, da bi nas, posebneže, on in sodelavci lažje razumeli,« je dejala bivša pacientka, ki ne želi biti imenovana.

V jeseniški bolnici naklonjeni vegetarijanstvu, ne pa tudi veganski hrani

Iz jeseniške bolnišnice smo prejeli odgovor Zdenke Kramar, pomočnice direktorja za zdravstveno nego, ter Pavle Lavrinec, bolnišnične dietetičarke: „S prakso ponujanja vegetarijanske prehrane smo v naši bolnišnici pričeli že kmalu po letu 1990. Nadgrajujemo jo tudi s prilagajanjem individualnim prehranskim navadam ostale populacije. Omogočamo prehrano brez svinjine, govedine ter rib. Pri pripravi hrane za posameznega pacienta upoštevamo verska prepričanja, odpor do določene hrane. Poleg tega si lahko pacienti izberejo dunajski ali mlečni zajtrk, prav tako je za večerjo na razpolago mlečna izbira. Na nekaterih bolniških oddelkih, kjer ni prisotne veliko dietne prehrane, smo že pred petimi leti vpeljali izbiro hrane po hotelskem sistemu; tako pacienti izbirajo svoj obrok med tremi meniji. To je omogočeno pacientkam na ginekološko-porodniškem oddelku, travmatologiji in posameznikom na ostalih oddelkih/enotah. Presne in veganske prehrane praviloma ne ponujamo. Med samim obolenjem s tako prehrano pogosto ne moremo zagotoviti vseh nujno potrebnih hranil, istočasno pa je lahko v neskladju z dietnimi načeli. Ob izraženi želji po taki prehrani po premisleku o primernosti željo tudi upoštevamo.“

Incident s kršenjem človekovih pravic v Univerzitetnem kliničnem centru že
preteklost?

Pred tremi leti je veganka Taya Portman iz Ljubljane medijem posredovala negativno izkušnjo glede prehrane v UKC. Med drugim je zapisala: »V sredo, 1. avgusta 2007, sem bila sprejeta kot pacientka na oddelku v Kliničnem centru na preiskavo suma za redko bolezen. Medicinski sestri sem povedala, da uživam samo vegansko hrano. Po temeljitem pogovoru z dietetičarko, kateri sem tudi povedala o svojem načinu prehranjevanja, sem v četrtek pri kosilu dobila tudi juho in bila neprijetno presenečena, ker je bilo v juhi meso. S skledo juhe sem se odpravila na hodnik poiskat najbližje osebje, ki bi mi lahko razložilo, zakaj sem dobila mesno juho. Prva, ki sem jo videla, je bila ena od zdravnic, ki mi je med drugimi besedami arogantno namenila tudi sledeče: »Če ne boste jedli mesa … pa bodite bolni! Ja, zdaj pa vemo, zakaj se slabo počutite!« Nisem mogla verjeti njeni reakciji. Ni mi dala priložnosti, da bi ji povedala, da sem anemična, odkar vem za zdravnike, to je vsaj iz zgodnje osnovne šole, ko sem še jedla meso. Počutila sem se diskriminirano in osramočeno, ponižano in verbalno našeškano za svoja prepričanja, ki so moja in jih ne vsiljujem nikomur. Tako me je osramotila pred vsemi, ki so takrat stali in gledali na hodniku oddelka, od osebja do pacientov. Čutim, da so bile kršene moje človeške pravice. Da bi cela ‘polomija’ dobila še končni epilog, sem v petek za kosilo dobila – mesno juho! Toliko glede prehrane v UKC. Kar strah me je zboleti in priti v roke posmehljivcem, ki ne premorejo niti kančka razumevanja ali vsaj spoštovanja do izbire drugih. Na podlagi svoje zgodbe sem podala uradno pritožbo, vendar si zadevo podajajo, zato sem omagala, ker sem vedela, da ne prideš do kraja, problem pa še vedno ostane.« Ko smo jo poklicali in vprašali, kako je sedaj z njenim zdravjem, je navdušeno odgovorila: »Pred nekaj tedni sem bila na pregledu krvi in moja krvna slika je odlična! Nisem anemična in še vedno uživam vegansko hrano, to je hrano brez mesa in mlečnih proizvodov. Počutim se čudovito, energije mi ne manjka in spim kot dojenček.«

Mojca Blatnik, vodja Službe bolniške prehrane in dietoterapije UKCL, danes poudarja, da ima prav vsak bolnik v UKC vse možnosti, da dobi točno tako hrano, kot jo glede na zdravstveno in prehransko stanje potrebuje in tudi želi. »V ta namen nudi naša služba različne diete v različnih konsistencah, dodatkih za prehrano in možnih zamenjavah v okviru posameznih obrokov. V kolikor bolnikovih prehranskih potreb nikakor ni mogoče zadovoljiti s standardnimi vrstami diet, pa nudimo tudi individualno dieto z obiskom dietetika, ki skupaj z bolnikom izbere najprimernejše jedi glede na njegove želje in način prehranjevanja ter glede na njegovo prehransko stanje. Ob dobri komunikaciji bolnika, zdravstvenega osebja in osebja naše Službe torej ni nobene potrebe, da bi bili bolniki nezadovoljni s prehrano v bolnišnici.«

V bolnišnicah včasih meso strežejo bolnikom tudi trikrat dnevno
Nekatere bolnišnice so nam poslale tudi jedilnike za posamezne dni oz. tedne in lahko rečemo, da so skoraj vsi jedilniki naravnost šokantni. Iz celjske bolnice so nam poslali vzorčni primer jedilnika za torek, kjer je v osnovni in otroški dieti meso vključeno kar trikrat dnevno: za zajtrk francoska klobasa, za kosilo sesekljana pečenka in za večerjo mesna polivka. Nekatere druge diete, npr. žolčna, jetrna, pasirana, imajo dvakrat dnevno meso. Celo varovalne diete, kot sta črevesna in želodčna, vključujeta meso dvakrat na dan. Prav tako tekoča dieta vsebuje dva obroka mesa: za kosilo juha z drobno zakuho in mesom, za večerjo pa mesno – zelenjavni obrok. Celo bolniki s sladkorno boleznijo (meso je rizični faktor tudi za nastanek diabetesa) dvakrat dnevno uživajo meso. Edino ledvična dieta 1 je bila vegetarijanska. Iz bolnišnice Valdoltra so nam poslali osnovni jedilnik od 13. 7. do 9. 8. in skoraj vse dni so imeli dvakrat dnevno meso na jedilniku, tudi mesne izdelke, npr. pasta fižol s klobaso, sesekljana pečenka, paštete, šunka, ješprenj s klobaso. Na meniju so bili tudi živalski otroci – telečja obara. Niti v enem dnevu niso imeli izključno vegetarijanskega jedilnika. Iz UKC so nam poslali nekaj osnovnih diet, med katerimi je tudi vegetarijanska, ostale diete imajo »samo« enkrat dnevno meso. Iz brežiške bolnice so nam poslali julijski jedilnik. Na dietnem jedilniku lahko preberemo, da so osmega julija bolnikom trikrat dnevno postregli z mesom: za zajtrk puranji narezek, za kosilo junčji zrezek, za večerjo dušen ribji medaljon. Sicer imajo v tem jedilniku enkrat dnevno meso, vegetarijanskega menija pa nimajo. Osnovni jedilnik ima najbolj pogosto dvakrat dnevno meso, strežejo tudi mesne izdelke, npr. jetrno pašteto, šunko v ovitku, hrenovke, vendar so tudi dnevi, ko je bilo meso trikrat dnevno, npr. petnajstega julija: za zajtrk puranji narezek, za kosilo špageti po bolonjsko, za večerjo rižota s kitajsko zelenjavo in puranjimi kockami. V bolnišnici Topolšica so od 16. do 18. 3. imeli pri vseh dietah »samo« enkrat dnevno meso, od 19. do 21. 3. pa so vse diete vključevale dvakrat dnevno mesne jedi. Iz bolnišnice v Izoli pa so nam poslali bolj pozitivne informacije. V osnovnem jedilniku vse dni ponujajo tudi redni vegetarijanski meni. Torej imajo bolniki vsak dan na voljo brezmesno hrano, ne da izrecno izrazijo željo po njej. Tudi sicer je v njihovih jedilnikih najmanj mesa v primerjavi z vsemi prejetimi jedilniki.

Varovalne diete, ki vključujejo meso dvakrat ali trikrat na dan?!

Kot je bilo že uvodoma rečeno, je meso rizični faktor za številne bolezni. Ob tem lahko citiramo svetovno znanega veganskega predsednika Komiteja zdravnikov za odgovorno medicino v Washingtonu DC, dr. Neala D. Barnarda, ki je izjavil:
»Govedoreja je dala večji prispevek k smrti Američanov kot pa vse vojne v zadnjih 100 letih, vse naravne nesreče in vse avtomobilske nesreče skupaj. Če se vam govedina zdi resnično prava hrana za prave ljudi, bi bilo dobro, da živite prav blizu prave bolnišnice.«

Dr. Barnard žal ni poudaril, da bolnišnice očitno niso najboljša rešitev za zdravje ljudi (razen v primerih, ko npr. pomagajo ljudem s fizičnimi poškodbami, denimo ob prometnih nesrečah, bolnikom s kroničnimi boleznimi, ki morajo uživati določena zdravila …), kajti tudi v teh ustanovah pacienti dobijo ogromne količine govedine. Omenili smo, da v bolnicah strežejo tudi mesne izdelke, ki so še bolj škodljivi kot samo meso.

Poglejmo, kaj pravijo znanstveniki glede mesnih izdelkov. Svetovni avtoriteti na področju raziskovanja raka, organizaciji World Cancer Research Fund (WCRF) in American Institute for Cancer Research (AICR), sta že pred časom obelodanili rezultate njunega dolgoletnega dela, ko so analizirali vse raziskave, ki zadevajo prehrano in raka. Devet neodvisnih skupin raziskovalcev je pet let pregledovalo preko 7000 študij, njihove rezultate je nato pregledalo in ocenilo še nekaj sto strokovnjakov, med njimi 21 največjih avtoritet s tega področja, in njihova skupna ugotovitev se glasi, da so vsi mesni izdelki tako škodljivi, da kakršnakoli zaužita količina škoduje zdravju. Torej je vsakršno vključevanje mesnih izdelkov v prehrano je potencialno kancerogeno. In kar precejšen delež bolnišničnih obrokov je vključeval v obroke mesne izdelke. Tako prehrano bi težko označili za zdravo, še manj pa za varovalno. WCRF prav tako trdi, da je rdeče meso kancerogeno in ga je potrebno omejevati v prehrani. Veliko obrokov je vsebovalo tudi znatne količine rdečega mesa.

Nekatere bolnišnice so kljub temu zapisale, da so njihove diete varovalne. Kako je lahko neka dieta varovalna, če obstaja znanstveni konsenz, ki pokaže, da je znaten del obrokov v tej dieti potencialno kancerogenih? Ali ta hrana morda varuje živali? Ne, živali morajo za to umreti. Ali mogoče mesna prehrana ščiti okolje? Prav tako ne, kajti Organizacija združenih narodov je leta 2006 priznala, da je živinoreja največja grožnja za naš planet. Ali v slovenskih bolnicah nimajo interneta oz. povezave s svetom, da ne poznajo teh informacij?

Vseeno pa lahko pohvalimo dejstvo, da veliko bolnišnic nudi vegetarijanski obrok kot alternativo. Žal pa je še vedno veliko predsodkov in neznanja o vegetarijanski prehrani med samimi zdravniki, kar preprečuje, da bi se taka prehrana vsem pacientom ponujala kot varovalna in zdrava. Ravno zaradi pomanjkanja znanja in predsodkov v praksi vidimo tudi izredno veliko primerov šikaniranja s strani zdravstvenega osebja, ko pacient naroči v bolnišnici vegetarijansko dieto.
Avtor: Damjan Likar
Vir: revija Osvoboditev živali, september 2010

foto: freedigitalphotos.net

Oglas