Staro pravilo ljudskega izročila, ki obstoji od nekdaj, pravi da se vse vrača. Morda se ti včasih zazdi, da temu ni tako in potem v nekem samopomilovanju (ki je včasih povsem razumljiv odziv na stisko) podvomiš v verodostojnost karmičnih zakonov. Ljudje, ki jim dlje časa ni prizanešeno, so lahko do vere v “dobro se z dobrim vrača” skeptični, dokler ne postanejo brezverni in prevzamejo miselnost, da se itak nima smisla truditi, ker ni več dobrega nazaj, ne glede na to koliko vložiš.
Pa vendar nam vsake toliko že širše dogajanje še vedno dokaže nasprotno (nedavni primer so zbrani milijoni za zdravilo za fantka v nekaj dneh). Če se ti kdaj zdi, da za tebe ni dovolj in da zate pravila ne veljajo, v tem nedvomno nisi sam(a), vendar pomniti je potrebno, da se stvari včasih povrnejo na drug način kot smo si to sami vnaprej zamišljali, saj je pot manifestacije nekaj, kar je potrebno prepustiti vesoljnim zakonom kot tudi da je pristnost čara misliti in delati dobro v tem početju samem, ker nas dela za boljše ljudi, za ljudi, ki so tudi v težjih časih zmožni pretrgati krog negativne energije in po pravljičnem pravilu z dobrim premagati zlo. Poleg tega sem nedavno prebrala lep citat neznanega avtorja: Delaj kot je prav, tudi ko nihče ne gleda. Temu se pravi integriteta.
Tudi zakon privlačnosti v svoji teoriji uči, da z dajanjem pritegnemo v svoje življenje (še) več obilja, solidarnost, pomoč in empatija pa so danes ne glede na dejstvo, da niso na vrhu seznama obravnavanih tem, vrednote, ki dajo na trenutke črnobelosivemu svetu barve. Delajo ta svet boljši, pristnejši. Pomisli tudi, da nikoli ne veš, kako kdo čuti v sebi, ne veš za bitke, ki jih bije znotraj svojih zaprtih (pravih in miselnih) sten in že zgolj zato je prav, da si dober do vsakogar, ki ti prekriža pot, po svojih najboljših močeh. Nepravično in skrajno sebično bi bilo zaradi lastne nejevolje drugemu kvariti dan s svojim odklonilnim (kaj šele nesramnim) vedenjem, poleg tega je na tem mestu utemeljeno tudi razmisliti ali bi svet sploh šel v pravo smer oziroma ali bi se sploh premikali naprej, če bi dejansko vsi trmasto sledili sodobnoutrjenemu pravilu “glej le nase in na svojo rit, tako kot vsi”.
K sreči se najde pri mnogih še veliko volje in entuziazma, da se potrudijo za boljši dan drugega, najsi gre za majhno prijazno gesto neznancu ali večje dejanje pomoči nekomu, ki jo resnično potrebuje. In kadar ravnaš solidarnostno empatično, kadar daš sebe v tisti trenutek, ko narediš nekaj dobrega… ja, gotovo si že in potem veš, da je občutek, ki nasledi takšno dejanje, izpolnjujoč in te duhovno nahrani, tvoj spanec pa bo zvečer prišel naproti nalahneje in lepše, ko boš pomislil(a), da si storil(a) nekaj dobrega.
Podrobneje skozi resnične primere in anekdote na temo, v kateri utemeljujem zakaj se splača misliti, delati in živeti dobro sem pisala zadnjič na svojem blogu in si lahko prebreš na naslednjem linku: https://wingia.blog/2019/09/06/delati-in-misliti-dobro-ter-biti-dober-se-vecplastno-splaca-tudi-teta-karma-od-nekdaj-pravi-vse-se-vraca-vse-poplaca-aka-moja-teorija-z-resnicnimi-primeri-ki-te-ne-izneveri/ – morda te tudi navdIhne in že danes narediš nekaj lepega. Naj bo krog pozitivnih energij sklenjen v dobrem, iskreno dobronamernem ravnanju, saj tako dobra dela niso svetle izjeme, ki bi jim le za potlačitev slabe vesti občasno zaploskali v nekem pričutu lastne superiornosti, ampak so tu kot redna praksa, ki dela naš svet vsak dan boljši po formuli “v slogi je moč”, ki bi, če bi vselej delovala, tudi potisnila v pozabo izgovore tipa “ah, kaj bom jaz, to je le kapljica v morje”.
Wingia
