Joga – Princip uravnoteženja

Naše življenje je sestavljeno iz mnogih področij, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Na žalost pa v sodobnem zahodnem svetu pogosto poudarjamo le eno ali samo nekaj področij, ostala pa zanemarjamo.

Potrošniška družba poudarja predvsem trošenje, za kar pa potrebujemo denar, zato se pehamo za čim večjim zaslužkom in menimo, da si bomo z materialnim bogastvom zagotovili varnost in srečo. Tako smo iz denarja in materialnega uspeha naredili malika, ki mu pridno služimo. Kaj vse bi naredili, da bi imeli vsaj toliko kot sosed, če ne še malo več!? In kako pomembno je, da smo znani in priljubljeni! Biti prvi, pa če gre za še tako neumnost ali celo škodljivo vedenje! Dokler se ne zavemo, da smo na račun nepomembnih stvari zanemarili bistvo življenja, to pa je uravnoteženo življenje in predvsem biti v soglasju s samimi seboj in z namenom svojega življenja v tem materialnem svetu. Pri tem pa nam lahko pomaga joga, ki je princip uravnotežanja.

Joga v vsakdanjem življenju >>

Že ime sistema, ki ga je razvil Mahamandalešvar Paramhans Svami Maheswarananda – Svamidži, »Joga v vsakdanjem življenju« pove, da je namenjen vsem, ki živijo povsem vsakdanje življenje: hodijo v službo, imajo družino, prijatelje, konjičke, skrbijo za svoje zdravje in za svojo materialno in socialno varnost in se trudijo biti koristni člani človeške družbe. Sistem obsega sproščanje, vadbo asan (telesnih položajev), pranajame (dihalne vaje), meditacije, hatha joga krij (tehnik za prečiščevanje telesa) in joga nidre (globoke sprostitve ali jogijskega spanja). Za tiste, ki želijo več, pa ponuja tudi jogijsko filozofijo, ki se izraža v odnosu do samega sebe, do svoje okolice, do okolja in sveta nasploh. Več o tem zvemo iz knjig in seminarjev pod vodstvom ustanovitelja sistema Svamidžija.

OGLAS

Z vadbo joge, ki zajema vsa področja človeškega življenja in udejstvovanja, dosežemo zdravo in uravnoteženo življenje. V šali večkrat rečem: »Gre za čudovit sistem, ki pa ima eno samo pomanjkljivost: če hočeš rezultate, moraš vaditi!« Svamidži pogosto poudarja, da je en gram prakse vreden več kot tone teorije. Joga pa je zelo znanstven in praktičen sistem. Samo začeti je treba vaditi. Ne pravijo zastonj, da je vsak začetek težak. Na srečo pa z nekaj vadbe lahko kmalu dosežemo prve rezultate in se sami prepričamo v blagodejne učinke vadbe. Potem pa pogosto nastopi težava, ko je treba pri vadbi vztrajati. Veliko ljudi začne, precej manj pa jih vztraja, tako kot je to pri večini stvari v življenju. Samo pomislimo, s čim vse smo se že ukvarjali, in kaj od tega počnemo še danes! Seveda s preskušanjem mnogih stvari pridobivamo izkušnje in rastemo, vendar pa hkrati tudi razpršujemo energijo in pozornost. Resnično mojstrstvo namreč dosežemo samo z redno in vztrajno vadbo. Tudi še tako nadarjen umetnik mora vaditi, preden je njegovo delo res umetnina in tako je z vsem v življenju.

Zdravje

Svamidži večkrat omenja rek: »Zdravje ni vse, vse pa je nič brez zdravja.« Najmanj polovica vadečih se začne z jogo ukvarjati zato, da bi si izboljšala zdravje in fizično kondicijo. Z jogijskimi vajami razgibamo sklepe in hrbtenico, poskrbimo za pravilno držo telesa in okrepimo mišice. Pospešimo in uravnotežimo krvni obtok in prekrvavitev notranjih organov, ter uravnamo delovanje žlez in izboljšamo odpornost. Postopno in sistematično prehajamo od lažjih začetnih vaj, ki jih zmore vsak, do najbolj zahtevnih, ki jih zmorejo le najbolj razgibani. Ker pa so jogijske vaje psihofizične, delujejo tudi na psiho, tako da nas umirijo, pomagajo do boljše zbranosti in učinkovitosti, ter odstranjujejo nakopičen stres in blokade na fizičnem in psihičnem nivoju. Telo in psiha sta povezana in težave na enem področju se prej ali slej pokažejo tudi na drugem in obratno. Če uspemo ozdraviti eno področje, se izboljša tudi drugo. Če nas nekaj preneha boleti, smo takoj boljše volje, in obratno, če nas nekaj teži, se to odraža v slabši odpornosti telesa in mnogo prej zbolimo ali se poškodujemo kot sicer.

Druga tehnika, ki nam pomaga do boljšega zdravja je pranajama – vadba različnih tehnik dihanja, s katerimi se naučimo pravilnega dihanja, izboljšamo pljučno kapaciteto in na ta način dobimo več kisika in prane, da naše telo bolje deluje. Tudi dihanje je močno povezano s stanjem naše psihe. Z globokim, enakomernim, umirjenim dihanjem lahko odpravimo veliko psihičnih napetosti in si pomagamo pri premagovanju treme in različnih napetosti doma in pri delu.

S sproščanjem se naučimo obvladovati napetosti tako na fizičnem kot na psihičnem nivoju, si zagotovimo mirno in trdno spanje in se naučimo hitro in učinkovito obnoviti energijo. Ena ura joga nidre nadomesti tri do štiri ure spanja. Tisti, ki redno vadijo joga nidro, potrebujejo manj spanja, ki je tudi kakovostnejše. Tudi sicer so bolj umirjeni, se lažje zberejo in so bolj učinkoviti.

S tehnikami za prečiščevanje telesa, med katere lahko štejemo tudi post, telo prečistimo in obnovimo, tako da ga ohranjamo zdravega v pozno starost. Pri tem je pomembna tudi uravnotežena prehrana, najboljše vegetarijanska.

Spoznavanje samega sebe in reševanje težav

Poleg telesnih in dihalnih vaj je pomemben del vadbe tudi meditacija. Pogoj zanjo je sposobnost, da se umirimo in sprostimo fizično in mentalno. Mentalna sprostitev pomeni, da se misli in čustva umirijo. V začetku se večkrat zgodi, da ko se fizično umirimo, misli tako rekoč »podivjajo« in šele takrat se zavemo, s čim vse se obremenjujemo čez dan. Na misel nam pridejo vse mogoče situacije, v katerih morda nismo znali prav reagirati. Razmišljamo, kaj vse bi lahko ali morali storiti in kaj vse nas še čaka. Zavemo se, kako nas misli in čustva odpeljejo is sedanjega trenutka v preteklost ali prihodnost in kako »preigravamo« različne scenarije, ki se nikoli niso in se tudi ne bodo zgodili in kako se samo po nepotrebnem obremenjujemo z njimi. Počasi pridemo do globljega zavedanja samih sebe, svojih strahov, motivov, želja, svojih prednosti in slabosti. Mnogim se izostri intuicija, prebudijo umetniški talenti in razvijejo druge sposobnosti. Tako smo veliko bolje pripravljeni na soočanje z vsakdanjim življenjem in za reševanje težav.

Ko se umirjamo in sproščamo, se nam življenje ne zdi več tako težavno in morda prvič v življenju »zadihamo« in začnemo resnično uživati. Presenečeni smo, kaj vse zmoremo in kako se lahko stvari zasukajo ugodno za nas. To pa je šele prvi korak. Pripravljeni moramo biti, da bodo po prvih uspehih na vrsti težje naloge, ki nam morda ne bodo šle tako gladko od rok. Vendar ne smemo obupati, če se nam ne uresničijo takoj vse želje. Kot vse v življenju tudi to potrebuje čas in primerno okolje. Rastlinam lahko damo najboljšo zemljo, svetlobo, toploto, jih zalivamo in skrbimo zanje, vendar bodo zrasle in se razcvetele v svojem lastnem ritmu. Sodobna družba, hlastajoča za hitrimi rezultati in takojšnjimi zadovoljitvami nas gotovo ne spodbuja k potrpežljivosti, vztrajnosti in zaupanju, ki so za dolgoročne rezultate potrebni. Naučiti se moramo imeti potrpljenje s samimi seboj. To me spominja na karikaturo, ki je pred časom krožila po univerzi in po laboratorijih. Na njej je pisalo: »Nemogoče naredimo takoj, po potrebi tudi čaramo, za čudeže boste morali malo počakati!« Če pogledamo okoli sebe, v kakšnem stanju je svet, koliko ljudi živi v pomanjkanju, trpi in umira, je pravi čudež že to, da živimo v miru, imamo streho nad glavo, vsak dan hrano in obleko, smo kolikor toliko zdravi, imamo družino in prijatelje in se lahko svobodno gibljemo okrog.

Uravnoteženo življenje

V telesu imamo osem glavnih energetskih centrov – čaker. Zdravi in uravnoteženi smo, kadar vse dobro delujejo. Ko uravnotežamo svoje telo in psiho, se nam sčasoma uravnoteži tudi zunanje življenje. To pomeni, da imamo dovolj energije za delo, sprostitev in druženje. Sposobni smo primerno zadovoljevati svoje potrebe po hrani, gibanju, intimnosti, počitku. Naše telo ima optimalno težo glede na našo konstitucijo. Nimamo potrebe po škodljivih navadah kot so kajenje, pitje alkohola, prenajedanje ali uživanje drog, ponočevanje v disku ali menjavanje partnerjev. Raje gremo v naravo, kjer se družimo s prijetnimi ljudmi, ki zanjo biti pravi prijatelji. Morda si omislimo hišnega ljubljenca, gojimo rože ali obdelujemo vrt ali pa se ukvarjamo s kakim ustvarjalnim konjičkom. Uživamo v umetnosti, ki nas duhovno bogati. Če si želimo partnerja in družino, znamo ustvariti trden in osrečujoč odnos, če pa smo sami, znamo uživati v svobodi. Samota je lahko zelo pomirjujoča, če je ne zamenjujemo z osamljenostjo. Na določeni stopnji razvoja je nekaj samote potrebne, da najdemo stik sami s seboj in se oddahnemo od burnega dogajanja v svetu. Potrebujemo jo, da lahko vidimo stvari v njihovi pravi perspektivi in se zavemo njihove prave vrednosti. Dokler samo hlastamo za njimi in se prepričujemo (ali se pustimo prepričati), da brez njih ne moremo živeti, ne bomo nikoli srečni in zadovoljni s svojim življenjem.

Pomembno področje je naše delo, ki ga opravljamo za zadovoljevanje materialnih potreb. Na delu prebijemo velik del dneva in če delamo nekaj, kar nas odbija ali dolgočasi, nam res ni prijetno. Vendar smo v današnjih časih včasih prisiljeni sprejeti tudi delo, ki nam ni ravno »pisano na kožo«, ker drugega trenutno ne najdemo. Pravi jogi ne beži pred delom. Zaveda se, da se nič ne naredi samo in ga ni strah napora, dokler vidi v tem nek smisel. Zaveda se, da mu delo omogoča preživetje, hkrati pa razvija njegove sposobnosti. Časi, ko so se ljudje lahko umaknili v gozd in se tam posvetili samo vadbi joge, so minili tudi v Indiji, od koder joga prihaja. Beg pred problemi ni po filozofiji joge. Bhagavadgita, ena osnovnih knjig o jogi, govori o bojnem polju in potrebi, da se pogumno spopademo s sovražniki. To bojno polje primerjajo z našim življenjem. Sovražniki so naše slabosti in Ardžuna – naš um se noče spopasti z njimi, ker jih ima za svoje sorodnike. Zato ga Krišna – naša prava bit spodbuja k boju za pravico in resnico. Bit sama se ne bojuje, samo spremlja um in ga usmerja. To pomeni, da se moramo naučiti reševati težave. Vedno jih bomo imeli, z jogo pa se jih lahko naučimo učinkovito reševati. Tako bomo pridobili zdravo samozavest in zaupanje vase in v svoje sposobnosti. Delo na sebi mora prej ali slej obroditi sadove tudi na materialnem nivoju.

Biti v miru sam s seboj

Ne primerjajmo se z drugimi! Vsak je enkraten in neponovljiv. To, kar zmorem jaz z lahkoto, je za vas morda popolnoma neizvedljivo, kar je dobro zame, lahko vam škodi in obratno. Prav to je lepota joge, da vsak vadi zase, v svojem ritmu in tisto, kar mu najbolj pomaga. Imamo različne sposobnosti in naloge v življenju. Vsak mora najti svojo pot, ki je najboljša zanj, ne glede na to, kaj o njej menijo drugi. Uspeh se ne meri z denarjem, slavo, niti s številom potomcev ali doseženim užitkom. Uspeh je kar najbolje izpeljati svojo življenjsko nalogo in doseči mir in uravnoteženost.

Ko uravnotežimo prve tri čakre, se uravnoteži tudi naše materialno življenje. Srčna čakra je posvečena odnosu do vsega živega. V nas razvija sočutje, razumevanje in odpuščanje, ljubezen v najširšem smislu. Kadar ta čakra dobro deluje, imamo radi vse enako. Razumemo, da delajo najboljše, kar vejo in znajo, čeprav rezultati niso vedno najboljši. Napake delajo iz nevednosti ali iz stiske, zato jim lahko oprostimo, četudi se ne moremo strinjati z njihovimi dejanji. Razumemo, da se učijo, kot smo se morali mi, preden smo prišli do te stopnje. Nekoč bodo tudi oni razumeli in ravnali bolje. Grlena čakra nam pomaga razviti našo ustvarjalnost. Sposobni smo se odmakniti od ljudi, ter v samoti razviti svoje potenciale in najti svoje mesto v življenju. S tretjim očesom ali notranjim gurujem vidimo stvari take, kot so, in se znamo pravilno odločati o tem, kaj je dobro in kaj slabo. Aktivna bindu čakra ali mesečev center nam daje zdravje in dolgo življenje, da lahko v Sahasrari spoznamo svojo pravo bit in se dokončno uravnotežimo. Takrat lahko končno zaživimo v miru in v resnični harmoniji s samimi seboj in svojo okolico. Mir in harmonija pa sta tisto, kar v sedanjem svetu najbolj potrebujemo. Vsem nam želim, da bi ju čim prej dosegli. Om, šanti, šanti, šanti (mantra miru: Om, mir, mir, mir)!

Avtor: Dr. Vojka Bole-Hribovšek, učiteljica Joge v vsakdanjem življenju
www.joga-ljubljana.org