Kot pravi dr. Lidija Šprah stres ni to, kar se nam dogaja, temveč naša reakcija – kako se na to odzovemo. Navedeno pomeni, da lahko isti dogodek na nekoga deluje stresno, na drugo osebo pa ne vpliva tako. Prav tako lahko isti stresni dogodek (npr. pomanjkanje časa) nekoga povsem »blokira« in mu zagreni življenje, medtem drugemu vzbudi izziv in mu s tem popestri njegov vsakdan.
S stresnim dogodkom se je potrebno čimprej konstruktivno soočiti. Če sledimo pogledu Elilisa, je stresna situacija sestavljena iz »stresnega dogodka«, »naših misli o tem dogodku« in našega »odziva na ta dogodek«, zato se stresa lahko lotimo iz vseh treh smeri.
Delu stresnih dogodkov se pogosto lahko izognemo, vsem pa verjetno ne. Pomaga, če se na prihajajoče pripravimo oz. se sprijaznimo z nekaterimi univerzalnimi zakonitostmi življenja, katere lahko sprejmemo in preoblikujemo v priložnost za lastno samospoznanje, rast in razvoj (nekaj na to temo v prispevkih: Ali vam življenje prinaša izziv iskrenosti, sprejemanja in spoznanja sebe? , Kako do več zadovoljstva?). Po dr. Holmesu med bolj stresne dogodke spadajo izguba nam drage osebe (npr. smrt partnerja, bližnjega sorodnika ali prijatelja in ločitev), sprememba življenjskega sloga (npr. poroka, nosečnost, upokojitev), izguba sposobnosti ali občutka varnosti (npr. fizična poškodba, bolezen, izguba službe, zadolžitev, težave v spolnosti) ali povišanje zahtev (npr. premestitev na drugo delovno mesto).
V stresu se pogosto počutimo nemočni zaradi pomanjkanja časa in energije. Čas in energija sta osnovni potrebi za polno življenje, vendar ju pogosto znamo ceniti šele, ko nam ju primanjkuje in utrpimo neželene posledice, zato je potrebno ukrepati že prej. Za ta namen se je potrebno pravočasno naučiti upravljati s svojim časom in energijo, da nam ju ne zmanjka za našo življenjsko nalogo (nekaj na to temo v prispevku Kako spoznati svoje poslanstvo).
Upravljanje s časom ne pomeni, da več delamo, temveč da smo pri svojem delu uspešnejši in učinkovitejši. Za to pa rabimo biti energijsko dobro oskrbljeni. Najprej lahko naredimo analizo stanja in določimo cilje. V okviru svojih aktivnosti je potrebno ločiti zrno (pomembno in nujno za življenje) od plev (nepomembno): določimo prioritete in si zanje planiramo vire in opustimo nepomembne aktivnosti (npr. nepomembna opravila in opravila, ki niso naša naloga). Med pomembne aktivnosti sodi tudi načrtovanje časa za aktivnosti v katerih se energijsko napolnimo in sprostimo. Priporočam vključiti aktivnosti, ki harmonično vplivajo na stanje našega telesa, uma in duha. Sledi izboljšanje naše lastne organiziranosti, na način da planiramo aktivnosti, vzpostavimo red, skrbimo za pravočasno zaključevanje. Koristno je vlagati tudi v svoje znanje in sposobnosti na način, da pravočasno pridobimo potrebna znanja in sposobnosti, poskrbimo za potrebno tehniko in tehnologijo. Nikar ne pozabimo na poenostavitve in druge izboljšave. Nekaj idej za vse tiste, ki radi odlašate tudi v prispevku Kako prenehati odlašati z neprijetnimi opravili?.
Vsak dogodek ima na nas tak vpliv, kakršen pomen mu pripišemo. V dobi našega odraščanja se socializiramo in v tem procesu se oblikuje naša »osebna filozofija« preko stališč in vrednot naših staršev, vzgojno izobraževalnih ustanov, verskih ustanov, idolov in širše družbe, kakor tudi naših lastnih izkušenj in zaključkov. Nekatera tako pridobljena stališča, pogledi in iz njih nastale navade nas v življenju podpirajo, drugi pa nam bolj škodijo.
Zdravo je, da se ob stresnih izzivih soočimo s svojimi strahovi (nekaj o tem v prispevku Kako premagati strahove? ). Če gostite v življenju že več kot eno leto izgovor: »Nimam časa.«, vam predlagam v razmislek naslednji trditvi: “Nihče nima dovolj časa za vse, vsak pa ima dovolj časa za vse nujno in pomembno. Perfekcionizem je drag. Ko to spoznaš, lahko izračunaš ceno, ki jo plačuješ.” Bronnie Ware, paliativna medicinska sestra, je svoja spoznanja ob spremljanju umirajočih oblikovala v knjigi (Pet stvari, ki jih umirajoči najbolj obžalujejo) v naslednjih pet naukov:
V življenju bodi zvest sebi in ne živi samo za druge, manj delaj, izražaj svoja čustva, neguj odnose s prijatelji in bodi srečnejši.
S situacijami, ki so za nas stresne, se je potrebno soočiti in ukrepati v smer rešitve, namesto iskanja krivcev in razmišljanja o črnih scenarijih. Nekaj na to temo v prispevku Kako v omejujočih okoliščinah biti in delovati konstruktivno.
Ne glede na to, kako smo se do sedaj soočali s stresom in kakšno škodo smo zaradi neznanja in nevednosti že plačali, pa se lahko že danes odločimo, da bo od danes naprej drugače. Pridobivanje koristnih strokovnih znanj in znanj za življenje ter njegova uporaba v svojem življenju je pogosto najhitrejša in najcenejša pot. Drugi nas lahko naučijo »kako rasti«, zraste in odraste pa lahko le vsak sam.
