OGLAS

Krompir je užiten tudi surov, tako da za splošno spodbudo zdravju pijemo sveže stisnjen krompirjev sok, ki ne povzroča vročine, je izvrsten vir rudnin in vitaminov ter dobrodejen za želodec in prebavo.

Preden se je krompir udomačil v skledah in na krožnikih, je imel naš vsakdanji krompir precej zanimivo preteklost.
Razen na Irskem so ga ljudje, čeprav lačni, gledali z velikim nezaupanjem. Niso si znali pomagati ne s cvetovi ne z listi. Spoznanje, da so gomolji užitni in celo okusni, se je razširilo šele pred dobrimi 200 leti. Od takrat krompir že dolgo ni prezrt, ampak kralj. Radi ga imamo vsak dan, prisvojila si ga je tudi industrija ter ga spremenila v čips in podobne reči, s katerimi pa si nimamo kaj pomagati, vsaj kar zadeva zdravje in dobro počutje.

Repico, kot so krompir posrečeno poimenovali na Koroškem, lahko uporabimo za vse mogoče jedi razen za sladice. Še na tem področju bi se dalo izmisliti kaj zanimivega, sploh če bi zasnovo sladic spremenili v slanice. Kakorkoli že, krompir je z nami, in to vsak dan. V juhah, občasno v enolončnicah, predvsem pa kuhan, pražen in pečen.

OGLAS

V pretiranih količinah škodi

Na splošno je to dobrodejna hrana, težave povzroča le, če ga jemo v pretiranih količinah. Takrat seveda redi, pri ljudeh, ki so občutljivi za različna vnetja, pa lahko stanje poslabša. Sicer je krompir dobrodejna hrana za prebavila, koristen vir rudnin, zaščitna hrana proti raku ter trajna pomoč za zdravo kri in ožilje. Pomembno pa je, kako je pridelan – največ koristnih in najmanj nepotrebnih sestavin ima krompir iz ekološke pridelave – in kako ga pripravimo.

Okoli krompirja se je namreč spletlo kar nekaj vraž: surov krompir povzroča vročino, krompir, razen mladi, vedno olupimo, hladnega krompirja, razen v solati, ne jemo. No, v resnici je drugače.

Surov krompir

Krompir jemo z lupino vred, ker je pod njo največ rudnin. Zato ga v domači shrambi ne potresemo s sredstvom proti kaljenju in spomladi tudi ne kupujemo takšnega. Prepričanje o strupenosti surovega krompirja je nastalo na osnovi gomoljev, ki na svetlobi ozelenijo in v njih nastane solanin, zaradi katerega so dejansko strupeni tako zeleni gomolji kot zeleni deli rastline. Sicer pa je krompir užiten tudi surov, tako da za splošno spodbudo zdravju pijemo sveže stisnjen krompirjev sok, ki ne povzroča vročine, je izvrsten vir rudnin in vitaminov ter dobrodejen za želodec in prebavo. Pomaga namreč celiti želodčne čire, odpravlja žolčne kamne in veže težke kovine.

Hladen krompir

Kar zadeva hladen krompir, povsem brezskrbno skuhamo ali spečemo več krompirja, kot ga bomo pojedli, saj ga naslednji dan lahko pojemo kar tako (denimo za malico in za gorivo na hribovskem izletu), pripravimo v solati ali pa z njim zgostimo juho ali omako.

Krompir kot samostojna jed

Krompir je skupaj z zelenjavno jedjo, pa naj bo to solata ali dušena zelenjava, odličen samostojni obrok, ki ustvarja temelje odlične prebave in zdravih razmer v debelem črevesu. Zelo dobro se mu prileže malce maščobe, ki mu jo dodamo v obliki kisle smetane, masla, oljčnega, bučnega, hladno stisnjenega sončničnega ali sezamovega olja. Ko prištejemo še začimbe in zelišča, ki jih jedem s krompirjem dodajamo le po eno ali dve naenkrat, se možnosti tako razširijo, da si tudi brez pretirane iznajdljivosti lahko vedno privoščimo nekoliko drugačen krompir. Ker nam tako zelo tekne, je dobro upoštevati tudi posledice: s krompirjem se založimo dan pred intenzivnejšo telesno dejavnostjo, na primer pred hribovskim izletom.

Krompir v oblicah

Krompir operemo in skuhamo v parilniku ali ekonom loncu. Nato ga jemo tako kot pečen krompir, za spremembo pa lahko pripravimo osnutek pire krompirja ali praženega krompirja. Krompir z lupinami vred zmečkamo z vilicami in v prvem primeru dodamo malo kisle smetane ali jogurta ter poljubno začimbo. Zelo se prileže tudi malce začimbne mešanice za kari ali ščepec sveže zmletega popra. V drugem primeru krompir zmečkamo na večje kose ter dodamo drobno narezano čebulo. Začinimo s sojino omako in bučnim oljem ter potresemo s peteršiljem. Jed je tako okusna, da kljub večji količini kuhanega krompirja verjetno ne ostane kaj prida za potem.

Avtor: Dario Cortese
www.viva.si