Ali nas prepričanja določajo – drugi del
V prejšnjem prispevku sem govoril o tem, kako nastanejo prepričanja in kako vplivajo na naše življenje. Koristno bi bilo vedeti kako spremenimo napačna prepričanja. Če nismo zadovoljni s svojim stanjem, odnosi in zdravjem, je treba nekaj narediti, da se to spremeni.
Najlažje je to narediti z usposobljenim terapevtom, ki pozna metodo, ki temelji na temu, da vam pomaga ugotoviti vzroke za težave. Sam ne bi izbral terapevta, ki samo dovaja energijo, brez da bi z vami delal na vzrokih. Takšnih se je prijelo ime mahači, saj mahajo z rokami in dovajajo energijo. Sploh pa ne takega, ki pravi, da mi ne more razložiti od kod moje težave, saj jaz tega ne razumem.
Če nimamo možnosti da bi nam pomagal terapevt, potem se sprememb lotimo sami. O tem pišem v svojih številnih knjigah in posnetkih na you tube. Nobenega dvoma ni, da se lahko spremenimo le tako, da začnemo pri sebi. Najprej začnemo spreminjati vzorce razmišljanja, saj naše misli, stališča, prepričanja in percepcija oblikujejo našo stvarnost in s tem tudi naše zdravje in celotno življenje.
Dispenza v knjigi Placebo ste vi opisuje številne primere ljudi, ki so zboleli za različnimi boleznimi ali celo umrli, ker so verjeli v diagnozo, ki se je kasneje pokazala kot napačna. Če je možno, da so naše misli tako močne, zakaj jih ne bi izkoristili za ozdravljanje in kakovostnejše življenje? Dispenza navaja številne primere svojih slušateljev na delavnicah, ki so se z močjo uma uspeli rešiti iz objema najtežjih, neozdravljivih bolezni, kot so rak, bolezni srca, artritis, depresija, Parkinsonova bolezen, bolezni ščitnice, multiple skleroze idr. Bolj zahtevnim bralcem vsekakor priporočam knjige Dispenze.
Dejstvo je, da ima um moč nad materijo, temu rečemo učinek placeba, ki lahko spremeni fiziologijo. Tudi če na primer v lažnem zdravilu ni snovi, ki bi zdravile, če je človek prepričan, da učinkuje, bo to prepričanje vplivalo na odziv telesa, kot da bi dobilo zdravilo. Seveda ne pri vseh ljudeh. Enako je obratno: če smo prepričani, da bomo zboleli, se to lahko zgodi, temu pravimo učinek noceba. Ravno tako je pri prepričanju, da je neka hrana zdrava ali škodljiva, takšna bo za posameznika postala.
Težko se spreminjamo, ker večji del svojih dejavnosti izvajamo po navadah, ki smo si jih ustvarili z vsakodnevno rutino, ki se redko menja. Zjutraj vstanemo z isto nogo, gremo v kopalnico, umijemo si zobe, sedemo na isti stol in jemo enak zajtrk, medtem ko držimo z isto roko skodelico na vedno enak način. Vozimo se po isti poti v službo in opravljamo enake obveznosti, ki jih obvladamo, z istimi ljudmi, ki na nas čustveno vplivajo vedno enako. Nato se vračamo domov po isti poti in naredimo po prihodu domov vse na enak, ponavljajoči se način. V resnici velik del svojega življenja preživimo na podlagi samodejnega vodenja iz podzavesti. Živimo po svojih navadah.
Razmišljanje o enakih mislih vodi do enakih izbir, enake izbire ustvarjajo enako obnašanje. Enako obnašanje vodi v enake izkušnje. Enake izkušnje izzovejo prebujanje istih čustev, ta čustva pa zopet aktivirajo iste misli.
Tem procesom, če se jih zavedamo ali ne, je prilagojena naša fiziologija. Morda si zelo želimo, da bi se naše življenje spremenilo, vendar želja ni dovolj, saj smo ujeti. Tudi počutimo se vsak dan enako. Naša prihodnost je podobna preteklosti, saj vse lepo poteka udobno in samodejno, in to je naša osebnost, ki ustvarja našo realnost. Torej, če poenostavimo, je naša osebnost pogojena s tem, kako razmišljamo, delujemo in čutimo.
Če želimo ustvariti novo realnost, novo življenje, je nujno, da nekaj spremenimo. Sami ali ob pomoči terapevta ugotovimo podzavestne vzorce, ki nas vodijo, pogledamo, kako se odzivamo na okolje in si ustvarjamo izkušnje. Večina ljudi želi ustvariti svojo novo realnost iz stališča stare osebnosti, vendar to ni mogoče. Da lahko spremenimo svoje življenje, moramo dobesedno postati nekdo drug, novi jaz.
Začnemo drugače razmišljati, nove misli nas vodijo do novih odločitev. Nove odločitve vodijo do novega obnašanja. Z novim obnašanjem se bodo ustvarile nove izkušnje, te ustvarijo nova čustva, nova čustva in občutki pa nas navdihnejo, da razmišljamo na nove načine. Na podlagi nove realnosti se spremeni naša biologija, spremenijo se naši možgani, ki ustvarjajo nove nevronske povezave, spremeni se naša kemija, izraznost genov in na koncu naše zdravje. A vse to je rezultat naših usmerjenih, novih misli. Raziskave kažejo, da naši možgani z uporabo rastejo in se spreminjajo zaradi nevroplastičnih sposobnosti. Nevroplastičnost pomeni, da so možgani sposobni prilagajanja in spreminjanja, ko se naučimo novih informacij. Na primer, dlje ko igramo šah, bolj raste naša sposobnost, da razvijamo igro.
Če učenje ustvari nova nevronska omrežja, potem spomin ohranja te povezave. Tako spomin predstavlja dolgoročen odnos ali povezavo med živčnimi celicami, nevroni. Ustvarjanje omenjenih povezav in način, kako se te sčasoma spreminjajo, vplivajo na fizično spremembo strukture možganov. Ko so možgani aktivni, naše misli tvorijo kombinacije različnih snovi, ki se imenujejo nevrotransmiterji oziroma živčni prenašalci, kot so serotonin, dopamin idr.
Marjan Ogorevc, bioterapevt
