Posamezna znanja, ne glede na pomembnost, pogostokrat potonejo v pozabo in treba jih je znova in znova ponovno odkrivati. V povezavi z našim zdravjem je tak primer poznavanje in ustrezna obravnava miazem, za katere so vedeli že zdravniki Stare Grčije (omenja jih Hipokrat), na prelomu osemnajstega v devetnajsto stoletje jih je ponovno odkril utemeljitelj homeopatije, nemški zdravnik Samuel Hanemann, a jih danes v medicinskih in zdravilskih krogih, z izjemo homeopatov, redko kdo pozna.

Kaj so torej miazme in kakšen je njihov vpliv na naše zdravje?

Izraz miazma izhaja iz grške besede miasma, ki pomeni stigma, senca ali slabost.

Hanemann jih je definiral kot energijske infektivne entitete, ki prodirajo v organizem in v njem sprožijo simptome številnih bolezni. Nedvomno pa seže njihov vpliv tudi na področje psihe, saj nedvomno vplivajo na nekatere vedenjske posebnosti.

V osnovi gre za energijske tujke v avri, ki se prenašajo iz staršev na otroke skozi več generacij, nastanejo pa kot posledica nekaterih bolezni, ki so jih imeli naši predniki, kot so garje, tuberkuloza, gonoreja, sifilis in rak.

Način, kako se ti energijski tujki prenašajo iz staršev na otroke, ni natančno znan, dejstvo pa je, da se energijska motnja vedno prenese, ni pa nujno, da se kdaj aktivira, sploh, če človek živi razmeroma zdravo. Kadar miazma ni aktivirana, se nahaja v avri kak meter od fizičnega telesa, v višini čakre, na katero se nanaša in sicer kot energijski madež; po klasifikacije svetovno znane bioenergetičarke Barbare Ann Brenann, gre za del avre, ki ga imenuje keterično telo.

Ko pa se miazma aktivira, se energijsko spusti v nižja avrična telesa, ustvari energijske nečistoče v parnih avričnih telesih, neparnim pa kvari strukturo. Na ravni fizičnega telesa ustvari specifične toksine, ki se na koncu odrazijo kot simptom posamezne bolezni, s tem, da se prisotnost velikega dela aktivnih miazem na nek način odrazi tudi na koži. Ti toksini se iz telesa izločajo zelo počasi, ali pa sploh ne; odvisno od našega življenjskega sloga in prehranjevalnih navad.

Kaj miazme aktivira?

Mijazme običajno aktivirajo stvari/okoliščine, ki naš sistem spravijo iz ravnotežja. To so:

fizični stresi: poškodbe, udarci, preobremenitve, operacije, cepljenja, izpostavljenost škodljivim sevanjem in težkim kovinam;
večji psihični stresi;
nekatere hujše bolezni.

Pogosto se posamezna miazma aktivira šele v starejši dobi, ko je oslabljen imunski sistem. Zato posamezniki večkrat opažajo, da jih na stara leta mučijo enaki zdravstveni problemi kot njihove starše. Zanimivo pa je, da lahko mijazmo aktivira tudi delo na sebi.

Ko namreč tekom življenja v našem sistemu nastajajo t.i. bolečinska telesa, ki jim nekateri pravijo tudi »zamrznjena čustvena podzavestna energija«, se hkrati formirajo tudi nekakšni kontrolni mehanizmi, ki jih zadržujejo v nas. Sistem je torej v nekakšnem neuravnoteženem ravnovesju. Ko pa začnemo skozi delo na sebi ta bolečinska telesa podzavestno energijo procesirati, razpadajo tudi kontrolni mehanizmi in navidezno ravnovesje se poruši. Poleg tega sistem ni vajen niti okrepljenega toka energije, ki je posledica tovrstnih procesiranj in nanj pogostokrat odreagira kot na stres, ki potem aktivira posamezno miazmo.

Vrste miazem

Psorična mijazma

Hanemann je najprej odkril t.i. psorično mijazmo. Ko ni aktivirana, se nahaja v avričnem polju v višini tretje čakre. Nastane kot posledica prebolene garjavosti pri naših prednikih, šibka točka sistema pa je pri tej mijazmi koža.

Pri aktivni psorični mijazmi smo nagnjeni k tvorbi različnih izpuščajev, srbenju kože (predvsem med prsti), različnim alergijam, predvsem inhalacijskim … Koža je pogostokrat videti nečista, srbenje pa potencira stik z volno. Slabše je tudi prilagajanje mrazu, vendar pa se osebe z aktivno psorično mijazmo veliko potijo, včasih celo kadar jih zebe; vonj znoja je močan, tekom dne pa pogosta potreba po hrani. V telesu je pogosto tudi pomanjkanje nekaterih vitaminov, mineralov ali encimov. Ljudje s to miazmo se zelo navežejo na posamezne ljudi oziroma odnose, pogost pa je tudi občutek sramu in krivde, ki na nek način psorično mijazmo hrani.

Tuberkulinska mijazma

Neaktivirana se nahaja v v avri, v višini srčne čakre.

Nastane kot posledica prebolene tuberkuloze pri naših prednikih in je verjetno najbolj pogosta miazma. Podatkov za Slovenijo sicer ni, a v Nemčiji se rodi 70% punčk in 40% fantkov z aktivno tuberkulinsko miazmo, šibka točka sistema pa so pri tej miazmi sluznice; lahko so oslabljene vse, lahko pa le nekatere (dihala, črevo, sečila …).

Toksinom, ki jih miazma tvori, pravimo tuberkulini, ki so zelo velike molekule, zato se izločajo dolgo in izključno prek sluznic (povečana tvorba sluzi).

Ko so včasih cepili otroke proti tuberkulozi, so s cepljenjem seveda tuberkulinsko mijazmo nemudoma aktivirali.

V EU ima zaradi notranje reje živine veliko krav prikrito obliko tuberkuloze, zato pogostokrat tuberkuline vsebujejo tudi kravje mleko in mlečni izdelki, kar pri nekaterih ljudeh z aktivno tuberkulinsko miazmo povzroča burno alergijsko reakcijo. V takšnih primerih običajno težave izginejo, če začnemo uporabljati kozje mleko.

Pogoste bolezni, v ozadju katerih je tuberkulinska miazma: glivične infekcije, 60% različnih alergij, bolezni kosti, težave s hormoni, močenje postelje pri otrokih. V psihološkem smislu so ljudje z aktivno tuberkulinsko miazmo lačni sprememb; so hitro zadovoljni, a za kratek čas.

Sikotična (revmatična) mijazma

V neaktivnem stanju je v avri, v višini druge čakre. Nastane kot posledica prebolene gonoreje pri prednikih, oslabljena točka sistema pa so jetra; običajno njihova razstrupljevalna funkcija.

Ko je aktivirana, povzroča infekcije na spolovilih, sečilih in pri ženskah v medenični votlini, sklepne oblike infekcij (putika) kot tudi vnetje očesne veznice. Pogosta je nenadzorovana rast tkiv (bradavice, ciste …), revma, rakava obolenja, problemi z išiasom in bolečinami, ki se selijo, težave s seksualnostjo (tudi neplodnost). Pri kožnih tvorbah so pogosti izcedki, ki imajo vonj po ribah.

Osebe z aktivno sikotično mijazmo slabše prenašajo vlago v zraku, zato se jim stanje običajno popravi poleti. V psihološkem smislu gre za zaprte ljudi, nagnjene k depresiji.

Sifilitična mijazma

V neaktivnem stanju je v avri, v višini pete čakre. Nastane kot posledica prebolenega sifilisa pri prednikih, šibka točka sistema pa je živčevje, lahko tudi koža ali kosti.

Ko je aktivirana, povzroča utrujenost, bolečine v mišicah, stiskanje grla, laringitis, osteoartritis, hemofilijo, AIDS, hepatitis, propadanje zob, razbijanje srca, nevrozo, nestrpnost, razne čire, izrastke in hude kožne izpuščaje ter več nevroloških bolezni – epilepsija, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen … Pogosta je tudi kronična poletna astma. Težave se poslabšajo ponoči, na toplem in na morju, običajno pa so povezane z ekstremno razdražljivostjo.

Pogosta je tudi nagnjenost k različnim oblikam zasvojenosti, nasilju, samopoškodovanju in pesimističen pogled na svet.

Nekateri avtorji govorijo tudi o drugih vrstah mijazem, recimo rakavi, katero drugi obravnavajo v kontekstu sikotične mijazme, saj imata veliko skupnih značilnosti. Naletimo pa tudi na omembo paralitične mijazme (cona šeste čakre), ki ima nekaj podobnosti s sifilitično mijazmo. V cono sedme čakre pa nekateri avtorji vmeščajo nihilistično mijazmo, ki predvsem onemogoča ozdravitve bolezni, ki jih povzročajo druge mijazme.

Miazme se med seboj ne izključujejo. Lahko imamo več aktiviranih, ni pa nujno, da povzročajo enako intenzivne probleme; ena običajno prevladuje.

Kako se spoprijeti z miazmami?

Problem aktivirane mijazme lahko razdelimo na tri segmente, ki se med seboj podpirajo:

toksini na fizični ravni,
energijska nečistoča na avrični ravni,
vedenjski vzorci, ki na nek način »hranijo« energijsko jedro mijazme.

Zato je treba za odpravo mijazem delati na vseh ravneh. Če bi delali le na razstrupljanju telesa, recimo z Gersonovo terapijo (gersonovaterapija.si), čiščenjem telesa s klorela algami ipd., lahko simptomi posameznih bolezni, ki jih povzročajo mijazme povsem izginejo, »preživi« pa njeno energijsko jedro, tako da se še vedno prenašajo na potomce.

Zato so pri odpravljanju miazem uspešni homeopatski pristopi, ki upoštevajo tudi vedenjsko komponento in pa kombinacija nekaterih energijskih in očiščevalnih metod, ki pa jo moramo striktno izvajati vsaj mesec in pol dni, pri tuberkulinski in sifilitični miazmi pa še dlje.