Možgani in staranje

Možgani in staranje

Kot gospa v najlepših letih se vedno bolj pogosto zanimam za procese, ki vplivajo na staranje. Predvsem se poglabljam v to, kako se nam v drugi polovici življenja spreminja delovanje možganov. Danes ne bom dajala toliko pozornosti na zdravo in uravnoteženo prehrano, primerno rekreacijo in gibanje v naravi, saj verjamem, da o tem veliko že veste in se tega tudi držite.

Poglejmo tokrat v delovanje možganov. Veliko raziskav in povzetkov le-teh prebiram na spletnih straneh Amen Clinics, ki so specializirani za raziskovanje, slikanje in tolmačenje vseh sprememb v možganih, ki jih sami skozi dolgoletne raziskave in delo s pacienti ugotavljajo. Verjamem, da niso naši, slovenski možgani kaj prida drugačni od njihovih, ameriških, navsezadnje pa k njim prihajajo ljudje s celega sveta po pomoč in nasvet.

Ali ste vedeli, da možgani odrasle osebe izgubijo 85.000 nevronov na dan? Pri otroku so možgani zelo aktivni, tvorijo milijone novih nevronov in razvijajo nove povezave med sinapsami. Starejši imamo bistveno bolj počasne možgane, saj podobno kot mišice, ki s staranjem plahnijo, se podobno dogaja z našimi sivimi celicami.

Slikanje možganov jasno kaže, da naš življenjski stil in aktivnosti lahko bodisi pospešijo ali upočasnijo delovanje in staranje možganovine.

Enako, kot lahko s fizičnim treningom ohranjamo bolj močne in prožne mišice telesa, lahko podobno strategijo uporabimo pri temu, da naši možgani kljub zrelim letom še vedno optimalno funkcionirajo. Verjamem, da je upočasnjevanje delovanja možganov posledica tega, kakšne strategije možganskega treninga uporabljamo.

Učinek možganskega »skladiščenja« pomeni, da možgani funkcionirajo tako, da pomagajo pri soočanju s stresnimi faktorji, ki nas stiskajo z vseh strani. To pomeni, da večjo kapaciteto učinkovanja možganov imate, bolj boste odporni in vaši možgani vas bodo bolje vodili skozi proces staranja, da boste še dolgo bistri, da se boste lažje spopadali z izgubo spomina, tesnobo, depresijo in drugimi stanji vašega organizma, ki se bo staralo in izgubljalo svojo moč na vseh področjih funkcioniranja. Temu ne moremo ubežati ali ta dejstva ignorirati. Kakšne sposobnosti bodo vaši možgani obdržali, je odvisno od preseka vaše vsesplošne možganske aktivnosti, starosti in navad, po katerih večinoma živite, kot jaz pogosto poudarim, na avtopilotu.

Tole je zgolj nekaj poudarkov, ki jih znajo medicinski strokovnjaki in specialisti za nevroznanost povedati. Ob vsem tem bi rada poudarila, da se tudi v delovanju naših možganov odraža to, kako smo razvili odnos do samega sebe, kakšno prepričanje o okolju imamo, se pravi ali smo bolj črnogledi po naturi ali pa znamo videti tudi probleme z bolj svetle strani in v njih tudi pogumno zagrizemo in jih razrešimo.

Če smo v stanju žrtve večino življenja, ko obsojamo za svojo mizerijo druge ljudi, državo, družbo, boga, vesolje ali pač kogarkoli drugega, le v sebe se ne ozremo, se bo takšna nesrečna pasivnost seveda sčasoma odražala tudi na delovanju možganov. Prav tako vsaka čustvena travma pusti fiziološke posledice na možganih.

Ste kdaj videli možgane, kakšni so videti? Sama sem jih v Prirodoslovnem muzeju v Londonu, ko se shranjeni z možganskim deblom plavali v tekočini. Majhna siva kepa celic, ki pa delujejo kot najbolj zapleten in še ne do konca dognan računalnik. Zato pozivam, da svoje možgane cenite tudi tako, da lepo, nežno in spoštljivo ravnate s svojim telesom, umom, čustvi in reakcijami na dražljaje iz okolja. Tudi tako boste upočasnili staranje možganov in jim privoščili enakomerno in zdravo delovanje.

Avtorica prispevka sem univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, ki vodim projekt Svetovalnica.
No Tab Selected
No Tab Selected
Deli to s prijateljem