Naš zapor – neprestan tok misli v naši glavi

Naš zapor je neprestan tok misli v našem umu. Včasih je lahko prijeten, misli so pozitivne in nam je to OK. Večinoma pa nas žal »napadajo« misli, ki v resnici sploh ne pripadajo nam, ampak so stoletja “pogojenih” misli, ki se reciklirajo skozi nas. Pride dan, ko nas že zjutraj napade tok misli in bolj, ko začnemo razmišljati o tem vedno več takšnih misli se pojavi in že smo v začaranem krogu. Nevroznanstveniki to razlagajo s tem, da se nevroni, ki se prižigajo skupaj, povežejo skupaj. Po domače, slabe misli povzročijo še več slabih misli in obratno. A se spomnite situacije, ko vas je morda nekdo razjezil in če ste bili predolgo v teh mislih ste naenkrat imeli jih še kar nekaj o tem kaj vse je narobe in hitro ste se lahko dobesedno “kopali” v teh občutkih? In ko se nam to začne dogajati, kaj storiti?

OGLAS

Osebno meditiram praktično vsak dan. Ena glavnih prednosti meditacije je, da utišaš svoj um. Seveda bolj ali manj uspešno, odvisno je od dneva, vendar vsi poudarjajo eno – ni slabih meditacij samo vsaka je pač različna. Bolj ko sem v stresu ta dan, več časa potrebujem, da utišam svoj um. Trenutek, ko pa mi to uspe, je nekaj najlepšega. Takrat začutim, da celotno telo, vsaka celica počiva… če bi lahko izgovorile besedo bi sigurno bila aaaaa… končno tišina. Namreč kadar nam um neprestano nekaj melje pomeni, da smo v stanju visokih beta možganskih valov in da smo v stresu. Takrat se naše telo in celice ne regenerirajo, ker so namreč v stresnem odzivu boj ali beg. Šele ko izklopimo stresni odziv, se nam povrne normalno stanje v telesu.

Seveda meditacija ni za vsakogar, obstajajo različni načini, pomembno pa je, da opazimo to in ne prevzamemo lastništva nad temi mislimi. Izklopimo “avtopilota”.

Ne prevzemi lastništvo nad nobeno mislijo. Samo pusti, da gredo skozi tebe in tako avtomatsko ne boš več žrtev teh misli. Ti si kreator svojih izkušenj in če si “žrtev” svojega pogojenega uma, potem samo recikliraš podobne izkušnje kot si jih doživel do sedaj. Enake situacije, enake okoliščine, enaki dogodki, enaki ljudje in enake izkušnje.

Kako torej postanemo avtorji svoje usode – to se lahko zgodi samo, če spoznaš, da misli, ki jih imaš 95% časa v svoji glavi v osnovi ne pripadajo tebi, ampak so spomini, ki je podzavest neprestano reciklira. Ker je težko vedno biti v tem stanju budnosti nad svojimi mislimi, lahko uporabimo tudi kakšno metodo, da dejansko spremenite podzavestne “programe”. Kar nekaj metod navaja dr. Bruce Lipton v njegovi knjigi Biologija prepričanj in v knjigi Učinek medenih tednov. Namreč s spremembo podzavestnih programov, prepričanj, ki “kreirajo” te misli direktno v podzavesti, se dejansko spremenijo same misli, ki se nam vrtijo v naši glavi. Seveda je teh misli in prepričanj veliko. S takšnimi tehnikami se je dobro posvetiti tistim prepričanjem, ki so ključna, temeljna in nam povzročajo največ preglavic v življenju.

Se beremo kmalu. <3

Sabina Veronika Golob