V skladu s Human Design teorijo se kolektivna zavest, ki zajema celotno človeštvo, razvija v ciklih, ki trajajo dobrih 400 let. Trenutno smo na prehodu iz enega v drugega; prehajamo iz dobe planiranja v dobo individualizma.
Poznavanje razlik med njima, nam pomaga razumeti zakaj je tako zelo pomembno, da začnemo v življenju delovati v skladu s svojo resnico in zakaj že zdaj okrog sebe lahko opažamo popoln nesmisel; zakaj se zdi, da kar naenkrat živimo v nekem vzporednem svetu.
Trenutno smo v fazi zaključevanja dobe planiranja ali t.i. Inkarnacijskega križa Planiranja, ki je trajal od leta 1615 in se zaključi leta 2026. To obdobje nam t.i. udobje ponuja v medsebojni izmenjavi dobrin, resursov, storitev, ki nam zagotavlja določeno mero varnosti. Prisotna je potreba po pripadnosti »plemenu« v obliki družine, podjetja, soseske, države… Oblikovali so se družbeni sistemi, industrija, velike korporacije. Pričakovano je, da si imaš družino, službo, da greš na dopust, da varčuješ za upokojitev- odstopanje od tega ni ravno »sprejemljivo«. Naučili smo se, da je v redu, da celo življenje delamo nekaj kar nas ne veseli; glavno da plačujemo račune. Verjeli smo, da je normalno, da se osebno žrtvujemo za družino, status, podjetje, državo… sprejemljivo je torej zanikati sebe na račun »plemena«. Zanašali smo se na zunanje avtoritete, počutili smo se podrejene, verjeli smo, da drugi vedo kaj je dobro za nas.
S spremembo posameznega cikla se spremeni dinamika energije in energija, ki je podpirala vse zgoraj našteto, počasi ampak zanesljivo izginja. Zaradi tega smo že priča razpadu sistemov, ki nam ne morejo več zagotavljati trdne varne strukture, s čimer v ljudeh izgubljajo zaupanje in jih navdajajo z zmedo. Pravila, norme, vzorci, ki so še do nedavnega delovali, kar naenkrat izgubljajo na verodostojnosti, postajajo kontradiktorni, si nasprotujoči, niso več kredibilni, zaupanja vredni; korupcija je vsepovsod. Sistem ni več v službi posameznika. Sistem služi le še sebi oz. je sam sebi namen. In to ni več ok za Človeka.
Zakaj je do tega prišlo? Ker smo postali preveč pohlepni? Ker je v ospredju le kapital? Ker smo izgubili stik sami s seboj? Ja. Ampak hkrati je do tega moralo priti, ker je to del evolucije. Ker je čas, da se staro zaključi in zgradi novo.
Doba individualizma ali t.i. Inkarnacijski križ Spečega feniksa, ki se prične z letom 2027, bo trajal do leta 2438, njegov prihod pa že lahko pričenjamo čutiti. Lahko bi rekli, da je faza prehoda vzrok in hkrati manifestacija trenutnega dogajanja v svetu. Doba individualizma nam prinaša prebuditev zavesti človeštva, razumevanje človeka na globlji ravni, ne več kot zgolj fizično telo, sprejemanje edinstvenosti posameznika. Infrastruktura, ki podpira velike korporacije, sisteme, bo izgubila na moči. Posameznik bo tisti, ki bo moral znati poskrbeti zase na individualni ravni, ne bo več zunanje podpore v smislu zagotavljanja resursov, šolstva, zdravstva… v obliki kot smo je vajeni. Medsebojna komunikacija in povezovanje bo temeljilo na iskrenih, pristnih odnosih; katerih temelj bo avtentična osebnost brez kakršne koli »maske«. Odgovorov na vprašanje: kaj je dobro zame? Ne bomo več mogli iskati zunaj sebe. Energije bodo podpirale izražanje, delovanje iz sebe, v skladu s svojo lastno notranjo avtoriteto. Prisotno bo razumevanje, da zgolj izpolnjen, celosten posameznik lahko zares pripomore h kolektivnemu blagostanju.
Ne gre več za vodenje z avtoriteto, z močjo, za delovanje iz stanja strahu, ne gre več za medsebojno tekmovalnost… vsaj na dolgi rok ne… gre za to da živimo iz Sebe, da nismo več vodeni, pogojevani od zunaj; gre za to, da smo pristni, da živimo svoj Resnični Jaz. In da na podlagi tega zgradimo medsebojno simbiozo.
Vsaka sprememba se začne znotraj nas, s tem da stopimo iz varne, udobne cone ugodja. Čas je, da dovolimo spečemu feniksu znotraj nas, da razpre krila in zapusti »udobje« zlate kletke. Čas je, da sprejmemo, da ne gremo več nazaj, kjer smo bili in čas je da si priznamo, da je to v redu.
