Nekaj besed o številih

OGLAS

Vsako število večje od 1, predstavlja določen odklon od ravnovesja, iz centra, odstopanje iz centra. Po neki logiki, večje je število, večji je odklon, toda to še ne pomeni da je v slabi komunikaciji s centrom. Število je lahko zelo „oddaljeno“ od centra, a je še vedno lahko z njim v popolni harmoniji, tudi poleg svoje navidezne nepopolnosti.  

To je odvisno od tega, kakšen volumen, kako popoln volumen tvori to število in mogoče celo kako pravilno dvodimenzionalno kamejo, kot tudi to ali je za to število sploh možno narediti pravilno kamejo.

V primeru da je možno, je to znamenje določene popolnosti tega števila in najverjetneje znak pravilnosti volumna, ki ga je mogoče sestaviti s tem številom (s toliko sestavnimi deli, entitet), ter avtomatično kazalec kvalitete komunikacije tega števila s centrom – z nulo. V primeru, da pa s tem številom ni mogoče sestaviti kolikor toliko uravnoteženega volumna (ki se meri po stabilnosti, kot se vsak volumen z maso) niti kameje, to pomeni, da nekje obstaja omejitev, manjko in da je to število v stopnji „prehoda“, „zastoja“, itd.

OGLAS

To še ne pomeni, da je to število slabo ali dobro. Toda vsa ta merila obstajajo zato, da vemo koliko je število uporabno, kakšna je njegova komunikacija s centrom (Nulo) in kakšna z Vsem – s 1000 (Velikim Aleph). Vsako število izraža pravilnost in stabilnost kocke in krogle. Torej vsak človek ima svoje število, toda zaradi človekovega razvoja – evolucije, se to število lahko spreminja. Kot je vsako število večje od 1 že znak odklona, je tako tudi vsako število večje od 1000 znak določenega odklona. Vendar je to nujno v tem nepopolnem univerzumu, ki je popoln v svoji nepopolnosti in kateremu so vedno znova potrebna nova izstopanja iz ravnovesja, da bi imel možnost da se lahko nenehno znova uravnoveša, „korigira“, „popravlja“, „evoluira“.

Število preverimo kot količino kock (zidakov). Če je iz določenega števila, ki ga analiziramo možno narediti kocko, potem je to število v dobri komunikaciji s centrom in obratno. Odvisno je od tega, koliko je manjka in koliko je presežka. Ali je kocko sploh mogoče narediti (hišo iz zidakov), pa preverjamo preko možnosti kamej, deljivosti in še posebej kvadratnega ter kubičnega korena.

Pri analizi nekega števila moramo torej upoštevati njegovo vrednost, kot tudi algebrske in aritmetične akrobacije za katere je to število primerno in sposobno, ter katere so z njim možne. Nato sledi njegov odnos z drugimi števili, besede, ki imajo točno to številčno vrednost in smisel teh besed. Neko število je lahko zanimivo samo zato, ker je vrednost neke besede, ki ima zanimiv pomen za samadi. Toda tudi v tem primeru vrednost temelji v številu, neodvisno od te besede.

Odnos med dvemi števili se najlažje vidi po tem, ali sta deljiva eden z drugim v obe smeri! Temu sledi: ali sta parna, ali sta deljiva z istim številom (kar pove, da sta sestavljena iz istih sestavnih delov) in ali sta v proporcih.

Kot smo že rekli, vsako število predstavlja določen odklon od nule (svoje lastne), odklone pa analiziramo z analizo odnosov med števili. Število ni le odraz tega odklona v smislu nepravilnosti in neravnotežja, temveč lahko kaže na uravnoteženo celoto ali pa takšno, ki ima popolno povezavo s centrom – nulo.
To je cilj razvoja. Ravno to dobro komunikacijo s centrom prikazujejo kabalistična števila kot so npr.: 56, 65, 111, 126, 418, 666, 671, 811, itd.. Torej vsa ta števila nam govorijo o odklonu od ničle, nekateri so celo neparni, toda vedno je ta njihov odklon na določen način uravnotežen. Volumen čidakaša katerega prestavljajo, je na bolj ali manj popoln način uravnotežen, torej, to je lahko samadi na nekem nivoju.

Avtor: Goran Sarvan
www.kabala-tarot.com

foto: altreligion.about.com/od/westernocculttradition/ig/Planetary-Magical-Squares/Magic-Square-of-Mercury