Nekoč je živel star sufi, ki se je preživljal s prodajanjem vseh vrst krame in ostankov. Videti je bilo, da mož ni razsoden, kajti ljudje so mu pogosto plačevali z neuporabnimi kovanci in sprejemal jih je brez protesta, ali pa so ljudje trdili, da so plačali. Vendar niso, in on je to sprejemal.
Ko je prišel njegov čas, da umre, je dvignil oči proti nebu in rekel: “Oh, Alah! Sprejel sem mnogo neuporabnih kovancev od ljudi, toda nikoli jih nisem obsojal v srcu. Domneval sem, da se ne zavedajo, kaj delajo. Tudi jaz sem neuporaben kovanec. Prosim, ne obsodi me.”
In slišal se je glas, ki je rekel: “Kako naj bi obsodil nekoga, ki ni obsojal drugih?”
OGLAS
Mnogi znajo ljubeče delovati.
Le redki znajo ljubeče misliti.
