Neverjetni pepel 2. del

Pri uporabi pepela na vrtu pa je resnično zelo pomembno, da uporabljamo čisti lesni pepel. Pobarvan les, embalaža, karton in papirnate vrečke ipd.  vsebujejo namreč snovi, ki se z ognjem ne uničijo in tako ostanejo v pepelu. Te snovi pa so praviloma obremenjujoče za naše okolje in tega prav gotovo ne potrebujemo na svojem vrtu.

Vredno poizkusiti. Pepel posujemo v krogu okoli rastline. Ima namreč lastnost, da nase vleče vodo, nad čimer polži in podobne živali ne bodo navdušeni.

V kompostniku uporabimo pepel kot vmesno plast. Razprostremo ga čez celotno površino kompostnika. Pomaga ohranjati nevtralno stanje, ki je najboljše okolje za razkroj organskih odpadkov. Z uporabo pepela v kompostnik tudi dodajamo hranila.

Zaradi bogate sestave in vsebnosti kalcija, kalija, magnezija, fosforja in druge snovi, ki so pomembna hranila. Kolko ga uporabiti? 1 kg na 100 m2. Ni pa ga priporočljivo uporabiti, če so tla že bazična oz. če vsebujejo zadostne količine kalija.  Pa tudi sicer ne gre pretiravati, saj se lahko pH preveč zviša in v tleh se začno kopičiti snovi, ki so rastlinam škodljive.

Ker je pepel bazičen, bo zniževal kislost tal na področjih, kjer so tla preveč kisla. Ga pa ne uporabimo pri rastlinah, ki imajo rada kisla tla, kot so npr. borovnice ali rododendroni. Za namen zmanjševanja pH tal ga lahko uporabomo pri grmičevju, sadnem drevju, travi, na vrtu, cvetličnih gredah ipd. Pomembno je, da pepel enakomerno razprostremo in da ne ostaja v kepah, ker je potem koncentracija snovi pri pronicanju v zemljo previsoka. Večina grmov in dreves bo hvaležna za ½ kg pepela na leto.

Kadar imamo bazična tla pepela ne potrebujemo. Prav tako pepel ni zaželjen v bližini rastlin, ki imajo rade kislo zemljo. Sveže posejana semena tudi niso navdušena nad pepelom in ne kalijo dobro. In ni ga dobro kombinirati z drugimi gnojili. Paradižnik obožuje pepel, medtem ko ga krompir ne.