Partner v nas vzbuja nerazrešena področja

OGLAS

Čas je, da že majhne otroke naučimo, da jok ni sramotno dejanje. To je star pristop, ki nam v današnjih časih vse bolj odprtih in čutečih ljudi ne pomaga.

V našem okolju imamo zanimiv kontrast – po eni strani smo zelo navezani, nesamostojni, po drugi strani pa živimo individualistično. A ne eno ne drugo nam ne dopušča prave sreče in zadovoljstva. Le zdravo ravnotežje nam to lahko omogoči.

Partner v nas vzbuja še nerazrešena področja. »Zna pritisniti na pravo tipko,« rečemo. Ne obsojajmo ga za to, ampak sprejmimo z nežnostjo in hvaležnostjo, da je vzbudil v nas nekaj pomembnega za našo rast.

OGLAS

Več v knjigi 2,5 tone odnosa

Naloga vsakega posameznika je, da čim bolj zaživi sebe. To lahko storimo le na način, da presežemo priučene vzorce in omejitve, ki smo jih dobili od prednikov in ostalih (ljudi). Naša odgovornost je, da se sami odločimo, po katerih prepričanjih in smernicah želimo živeti. Naša odgovornost je spoznati, kaj je res naše. V sebi imamo več moči, kot se je zavedamo. Imamo svobodno voljo – če si nekaj želimo spremeniti, je naša naloga, da to spremenimo.

Slovenci smo vajeni potiskati v sebe. Potrpeti. »Bodi tiho in potrpi še malo in še malo, saj bo bolje…« Posledično se znotraj sebe razžiramo, saj nalagamo zamere, bolečine in obžalovanja. S tako težo ne zmoremo iti naprej. Ko najdemo dovolj močen zakaj bi nekaj naredili, nekaj spremenili, zakaj bi delali na sebi, se bo vedno našel tako čas kot denar in tudi ostale stvari, ki nam danes morda predstavljajo izgovor. Drevo gre najprej navzdol – v zemljo, da potem lahko razvije svoje veje v nebo.

Tisto, kar nas moti pri drugih in kar nam gre na živce, nam le kaže naša notranja prepričanja, ki jih je treba spremeniti pri sebi. Mi se nanje jezimo, namesto da bi bili hvaležni, da so nam prišli kot učitelji, kot opomniki, kje lahko zrastemo, kje delamo na sebi.

Bodi to, kar hočeš biti. Ne iščimo popolnega partnerja. Ne iščimo idealnega partnerja. Iščimo zase najbolj kompatibilnega. Torej sorodno dušo, s katero se najbolj ujamemo. Tisto, ki nam je najbolj blizu, ob kateri se razvijejo določeni močni občutki in vrednote. Več ko delamo na sebi (več vzorcev, prepričanj in občutkov se rešimo), hitreje se srečamo s sorodno dušo. Odprto srce (ljubezen do sebe) nam odpira pot do sorodne duše.

Povzeto iz knjige 2,5 tone odnosa

“Pravkar sem prebrala Zoranovo knjigo in lahko vam povem, da je dobro branje, kvalitetno, jasno, iskreno, poučno. Nikoli ni dovolj branja na temo raziskovanja človeške duše, samega sebe. Edino tako lahko spreminjamo sebe, svojo realnost in z nami se spreminja tudi svet okoli nas. Zavestnega, čuječega življenja se je treba naučiti, a, ko se, če se, preskok zgodi, vidiš, da je vredno truda. Knjige, učenja prihajajo k nam, ko smo nanje pripravljeni, na videz ne pomagajo, ko smo na stopnji teorije. To pa je najpomembnejše obdobje, tu notri se skriva naša iskrena in resna odločitev, da vzamemo svoje življenje v svoje roke!” – Zvezdana Mlakar