Pazljivost pri uporabi šentjanževke

Čeprav je šentjanževka zdravilna rastlina, ni nujno, da je vedno varna.

Šentjanževka (Hypericum perforatum) je zdravilna rastlina, ki se uporablja že vrsto let, tako dolgo, da bi ji lahko rekli celo prastaro zdravilo. Uporablja se tako notranje kot tudi zunanje in ima širok spekter učinkovanja.

S farmakoterapijskega stališča je varnejša zunanja uporaba, kjer lahko šentjanževo olje uporabljamo za zdravljenje ozeblin, blaženje reakcij po pikih žuželk, za hitrejše celjenje površinskih ran, pri blažjih opeklinah, hemeroidih… Pri notranji uporabi, kjer izkoriščamo psihotropno delovanje šentjanževke, pa njena uporaba zahteva precejšnjo previdnost.

OGLAS

Šentjanževka spada v družino Hypericaceae/Guttiferae (krčničevke). Je trajnica z zlatorumenimi cvetovi in raste na sončnih do polsenčnih prostorih na humusnih tleh. Zraste od 25 do 90 cm visoko in cveti od maja do avgusta. Obilica zdravilnih učinkovin daje šentjanževki veliko vrednost. Glavne izmed njih so eterična olja, čreslovine, hiperozid in hipericin.

Šentjanževka je zelo dobro raziskana zdravilna rastlina. Šentjanževka je psihotropno sredstvo, ki vpliva na duševno dejavnost. Uporablja se pri blagih in zmernih depresivnih stanjih s simptomi, kot so potrtost, izguba veselja ali zanimanja za delo, pomanjkanje energije. V Sloveniji imamo na voljo tudi zdravilo s šentjanževko, ki ga lahko kupimo brez recepta v lekarnah. V tem zdravilu šentjanževka s svojimi glavnimi zdravilnimi učinkovinami, kot so hipericin, psevdohipericin, hiperforin in flavonoidi usklajuje delovanje osrednjega in avtonomnega živčevja.

Klinično dokazano

Klinične študije in raziskave so dokazale, da ena izmed učinkovin, imenovana hipericin, zavira dejavnost encimov, ki jim pravimo monoaminooksidaze (MAO). Ti encimi degradirajo živčne prenašalce, ki nam dajejo občutek dobrega počutja, harmonije in duševne živahnosti, odgovorni pa so tudi za dobro razpoloženje in nadzor apetita.

V šentjanževki je tudi veliko flavonskih in flavonolnih glikozidov, kot so hiperozid, rutin, kvercitrin in izokvercitrin. Vsi ti flavonoidi lajšajo bolečine in delujejo protibakterijsko.
Ugoden učinek zdravljenja se pričakuje po 10 – 14 dneh, če po 4 – 6 tednih še vedno ni znakov izboljšanja, ga je treba prekiniti.

V svežih rastlinskih delih, predvsem v plodovih, se nahaja hiperforin, ki je po strukturi podoben učinkovinam v hmelju. Deluje predvsem protivnetno in protibakterijsko ter pomirja osrednje živčevje.

Antidepresivni učinek šentjanževke ni odvisen od ene same učinkovine v rastlini, ampak na izboljšanje depresivnega stanja vpliva medsebojno farmakodinamično delovanje različnih sestavin.

Dokazano je, da tinktura in čaj iz listov in cvetov šentjanževke delujeta antidepresivno in sicer odpravljata malodušje, potrtost, brezvoljnost, razdražljivost, tesnobo in nemir, splošno slabo počutje, izgubo apetita in slabo spanje.

Potrebna je pazljivost

Rastlinski pripravki iz šentjanževke lahko zmanjšajo koncentracijo drugih zdravil v krvi, ki jih uporabljamo sočasno, kar pomeni, da zmanjšajo njihovo delovanje. Namreč, povečajo razgradnjo drugih zdravil v telesu, ker zvečajo raven pomembnih presnovnih encimov in prenašalnih proteinov. Povečana razgradnja zdravil lahko traja še dva tedna po prenehanju jemanja pripravkov s šentjanževko.

V to skupino spadajo predvsem zdravila, ki se presnavljajo preko jetrnega encimskega sistema (razna protivirusna zdravila, digoksin za zdravljenje srčnega popuščanja, teofilin za zdravljenje astme, kroničnega bronhitisa, zdravila za zaviranje imunske odzivnosti pri presaditvah organov, simvastatin za zniževanje maščob v krvi, varfarin in drugi kumarini za preprečevanje strjevanja krvi, zdravila proti epilepsiji, migreni, drugi antidepresivi..). Znano je tudi zmanjšano in nezanesljivo delovanje kontracepcijskih tablet.

V primeru, da s šentjanževko zdravite depresivna stanja in obenem uživate podobna sintetizirana zdravila z zdravljenje depresije, se zdravilni učinek sicer poveča, povečajo pa se tudi nezaželeni stranski učinki, kot so glavobol, povišan tlak, povišana temperatura, znojenje…
Med jemanjem šentjanževke je odsvetovano tudi pitje alkoholnih pijač.

Nosečnicam in doječim materam uživanje šentjanževke odsvetujemo! Zaradi pomanjkanja podatkov o strupenosti in zaradi možnosti nastanka preobčutljivostne reakcije na osvetljeni koži se med nosečnostjo in dojenjem raba odsvetuje.

Bolniki, ki uživajo pripravke šentjanževke skupaj z drugimi zdravili, morajo biti pozorni na vsak primer medsebojnega delovanja. Še bolje pa bo, da te pripravke jemljejo samo po predhodnem posvetu z lečečim zdravnikom ali s farmacevtom v lekarni.

Hipericin je zmožen sprožiti fototoksično reakcijo, zato po uživanju šentjanževke odsvetujemo sončenje ali obsevanje z UV žarki.

Vir: www.avogel.si

foto: missouriplants.com