Postati človek

OGLAS

Dovolj je že angelov, ki skačejo iz oblaka na oblak in počivajo v vati.
Zaslepljeni z soncem ne vidijo več zemlje in mnogim od njih so se že stopila krila sešita iz medenih sanj, da so znova zgrmeli na trdno zemljo in sedaj obupano sprašujejo vesolje zakaj je hudobno,
zakaj le jih je spravil na kolena, ko pa so bili tako pridni.
Čez čas, ko se ti povrne vid in druga čutila si ponavadi hvaležen vesolju, da ti znova pokazal mrgolenje mravelj in tihi ples kresnic.da znova lahko uživas v čudovitih barvah in vonjavah stotero različnih cvetov ob spremljavi pesmi čričkov in pojočih ptic.
Koliko življenja…
Ali ni to bolj zabavno kot le bela in modra barva ter bučno zavijanje vetra.

Preveč je že krvoličnih po moči hrepenečih zveri,
z mrzlimi srci, ki napadajo in trgajo meso iz nemočnih.
Zaslepljeni z odrskimi lučmi ne opazijo, da nastopajo v cirkusu v razvedrilo stricem na tribunah,
ki se skriti v senci pridušeno smejijo
niti ne čutijo več kako jim biči mesarijo hrbet
še tega ne, da se zvečer vračajo spat v mrzle pozlačene kletke kjer se včasih za trenutek celo prepustijo do te mere da občutijo žalost in tesnobno osamljenost.

Nešteto je zaspanih ovc, ki se nagonsko le pasejo in prežvekujejo vedno isto travo ter ne vidijo dlje,
kot do sosedove tace.
Včasih kakšna celo pomisli da bi ušla ampak je strah pred neznanim in odvisnost od udobja, ter moč množice premočna.

Postati človek ni lahko.
Je pot poguma, trpljenja in odrekanja, poleg tega je pot po kateri boš hodil zaraščena, polna bodičastega grmovja in pasti in, če nisi pozoren na vsak dih te kaj hitro lahko ujamejo in vrnejo v eno izmed ograd,.
Začuti srce, zaupaj, verjemi …
Korak za korakom stopaj, puščaj sledi , prižigaj luči…
Tako bo pot za vsakega, ki bo šel za teboj manj težavna in strašna.
Postati človek ni lahko ampak evolucija nikoli ni bila lahka stvar.