Sanje se hranijo z našimi preteklimi in sedanjimi psihičnimi doživetji

OGLAS

Vsi sanjamo. Nekateri med nami se včasih, ko se zbudimo, sanj tudi spomnimo. Drugi pravijo, da se jih nikoli ne spomnijo. Toda znanost pravi, da je naša zavest, potem ko se preseli v svet sanj, še naprej aktivna in da vsi, brez izjeme sanjamo, naj se tega spomnimo ali ne. Vprašanje, ki se nam zastavlja, je: kako razlagati sanje?

Spominjanje sanj otežujejo kakršne koli vrste drog ali zdravil. Spominjanje sanj lahko izboljšamo, če si pred spanjem jasno predstavljamo, da se bomo sanj naslednje jutro, ko se zbudimo, spominjali. Tu pomembno vlogo igra samosugestija. Spominjanje lahko izboljšamo tudi, če imamo na nočni omarici zvezek in svinčnik, da si narišemo podobo ali majhno skico tega, kar smo videli v sanjah.

Za razlago podob in zgodb iz sanjske zavesti imamo na voljo dve zelo različni vrsti člankov in knjig. Nekateri so statični in nekoliko otročji priročniki, ki poskušajo utemeljiti podobnosti med simboli in sanjami; drugi, izjemno zapleteni, pa so namenjeni strokovnjakom, profesorjem, psihiatrom in psihologom. Nobena od obeh omenjenih vrst literature radovednim in nemirnim bralcem ne omogoča boljšega razumevanja sveta sanj.

OGLAS

V tem članku bomo poskušali podati nekaj osnovnih pravil za razlago sanj, vendar se bomo oddaljili od raznih priročnikov za njihovo razlago. Sanj namreč nikoli ne moremo razložiti, če ne vemo, kaj čuti, kaj doživlja sanjalec ob tem, kar se dogaja v sanjah. Sanje o hrošču nimajo istega pomena za nekoga, ki ne mara hroščev, in za nekoga, ki je strasten entomolog. Mati ne predstavlja istega za vse, niti v vseh obdobjih življenja istega človeka. Upoštevati je treba, da je v budnem življenju mati včasih tista, ki skrbi za nas, včasih pa tista, za katero moramo skrbeti mi …

Sanje se hranijo z našimi preteklimi in sedanjimi psihičnimi doživetji

Niso vse sanje enako pomembne. Nekatere sanje so nočni fragmenti naše fantazije in jih zlahka pozabimo. Nekatere sanje so posledice fizičnih senzacij, kadar nas na primer zebe in se v sanjah kopamo v ledeno mrzli vodi. Nekatere sanje so izrazi potlačenih želja in bolečih doživetij. Nekatere sanje napovedujejo prihodnost. Nekatere sanje so arhetipske. Poleg tega obstajajo številne razvrstitve, odvisno od šole psihologije, ki se ukvarja z razlago sanj: freudovska, jungovska, strukturalistična, behavioristična, humanistična, sistemska …

Osnovna pravila za razlago sanj

Da bi se približali razlagi sanj, obstajata dve osnovni pravili, ki ju lahko povzamemo tako:

1. Nezavedni del človeka ne uporablja podob zato, da bi nekaj prikrival, temveč ker poskuša nekaj sporočiti, nekaj naučiti našo zavest, nekaj, čemur nismo namenili dovolj pozornosti v budnem stanju. Jung je dejal, da so sanje pisma, ki jih pišemo samim sebi.

Zato sanje nimajo le svojega vzroka, temveč tudi svoj namen. Kadar pišemo pismo, je to zato, ker želimo nekaj povedati, ker želimo sporočiti nekaj, za kar bi želeli, da nekdo vgradi v svoje življenje. Takšna so sporočila sanj.

2. Simboli, ki jih uporablja naš nezavedni del, so vidiki našega jaza, in ljudje, ki se pojavljajo v sanjah, večinoma niso ljudje, ki jih poznamo v zavednem delu življenja, temveč predstavljajo različne vidike naše osebnosti.

Jung je razlagal sanje moškega, v katerih mu je žena ukradla avto. Kako ugotoviti, ali se te sanje nanašajo na zunanjo težavo v njegovem zakonu ali pa na težavo znotraj njega samega? Moški, ki je imel te sanje, jih je razlagal tako: to, kar je naredila, naj bi pomenilo, da ovira njegove premike, da vedno posega vmes, zato naj bi sanjal, da je ukradla avto – težava naj bi bila torej v njegovi ženi. Toda strokovnjaki pravijo, da se približno 85 % sanj nanaša izključno na nas same in ljudje, ki jih vidimo v njih, niso resnični ljudje, temveč poosebitve naših vrlin in slabosti, utelešenih v določeni osebi. Zgoraj opisane sanje lahko kažejo na projekcijo: na žensko plat omenjenega moškega (del njega: njegova želja po udobju, strah) ukrade avto, to pomeni, da ovira njegov premik naprej, razvoj, in ta strah projicira v podobo svoje žene. Vedno se je najprej treba vprašati: kaj v meni povzroča nekaj – namesto da si sanje razlagamo kot opozorilo pred drugimi.

Arhetipi v sanjah

Akterje v naših sanjah je treba prepoznati kot dele nas samih, kot vzroke našega psihičnega sveta. Jung je naredil seznam arhetipov, ki se pojavljajo v naših sanjah: med njimi je tudi senca. Tako je poimenoval enega od arhetipov v naših sanjah, ki je istega spola kot sanjalec in ki predstavlja sanjalčeve nižje značilnosti, slabosti ali, milo rečeno, njegovega največjega nasprotnika. To smo mi sami, čeprav so te značilnosti poosebljene v drugem liku, večinoma liku nekoga, ki ga poznamo. Te poosebitve se lahko ponavljajo več dni ali daljše obdobje, čeprav lahko tudi vsakokrat v drugi osebi.

Animus in anima sta dva arhetipa iz sanj, ki lahko utelešata telurične ali atavistične moči ali pa čudovite ideale. Animus se nanaša na arhetipe življenja, anima pa na arhetipe razumevanja ali delovanja.

In nazadnje omenimo še simbol, ki pooseblja tako imenovano sebstvo. Po Jungu sebstvo pomeni višje središče, ki ga moramo raziskovati vse življenje, saj je prav to središče tisto, ki nas resnično vodi. V večini filozofskih sistemov se omenja božansko središče. To središče se pojavlja v sanjah kot mandala, notranje mesto, krog, otrok odrešenik, stari modrec, nekdo, ki je naš vodič skozi psihično življenje.

Preroške sanje

Med sanje, ki zbujajo posebno zanimanje, spadajo tako imenovane telepatske ali preroške sanje. Človekov nezavedni del ima sposobnost napovedovanja prihodnosti, predvidevanja prihodnjih zavestnih dejanj, ki se pojavijo v sanjah kot neke vrste predhodni test. Simbolna vsebina tovrstnih sanj pokaže na rešitev določenega konflikta. Pridevnik “preroške” (sanje) ni povsem ustrezen, saj so prej podobne zdravniški diagnozi ali vremenski napovedi. Gre za vnaprejšnji izračun verjetnih dogodkov, ki lahko delno sovpadejo ali se ujemajo s prihodnostjo. Napovedovanja so pogosto dejansko ustreznejša od zavednih domnev, ki si jih lahko ustvarimo, saj nezavedni del nima tabujev, ni pogojen s tem, kaj bodo rekli drugi, s konvencijami časovno omejene etike.

Včasih gre za manj pomembne stvari, kot so obraz osebe, prejetje določenega pisma, toda nekateri sanjajo smrt ljubljenega človeka, in če se to uresniči, običajno čutijo krivdo, ker morda mislijo, da bi lahko to smrt preprečili. Včasih se zaradi bolečine odločijo, da se sanj ne bodo več spominjali.

Opišemo lahko na primer sanje, ki jih je imela Irene Villa (novinarka in psihologinja) pred napadom teroristične organizacije ETA, v katerem je izgubila obe nogi in tri prste na levi roki. Svoje sanje pred napadom je opisala tako: “Ljudje brez obraza so lovili mojo mater in mene ter so naju želeli pohabiti. Lovili so naju ljudje, katerih obrazov nisva mogli videti, od glave do pete oblečeni v črno, in nazadnje so naju ujeli. Mati in jaz sva bili ujeti, polegli so naju na mizo, podobno kirurški, na kateri sva slutili, da nama ne bodo naredili nič dobrega … in tedaj sem se zbudila.”

Tovrstne sanje so politikom, znanstvenikom in umetnikom dale odgovore na vprašanja, ki so jih zaposlovala, in zahvaljujoč sanjam se je spreminjala zgodovina človeštva. V nadaljevanju bomo našteli le nekatere od številnih primerov:

-Thomas Edison: iznajditelj električne žarnice.
– Dimitrij Ivanovič Mendelejev: v sanjah se mu je razkril celoten periodni sistem. Ta kemik je videl ključ za razvrstitev kemičnih elementov, ki ga je tako dolgo iskal.
– Elias Howe: sanje so mu pomagale, da je dokončno izpopolnil šivalni stroj.
– László Bíró: iznajditelj kemičnega svinčnika.
– Karel Veliki in Schopenhauer: preroške sanje so jima rešile življenje.
– Napoleon Bonaparte: njegovi biografi pripovedujejo, da je imel sposobnost napovedovanja dogodkov zaradi informacij, ki jih je prejel v sanjah. Znano je, da si je imel navado zapisovati vse sanje.
– Pisatelja Lewis Carroll, avtor Alice v čudežni deželi, in Robert Louis Stevenson, ki je napisal delo Doktor Jekyll in gospod Hyde. Stevenson je dejal, da so njegove knjige napisali mali prebivalci, živeči v njegovih sanjah.
Ker je J. R. Oppenheimer (vodja projekta Manhattan) poslušal svoje sanje, ki so ga opozorile na napake pri načrtovanju jedrskega poskusa pod morjem, je bila Zemlja rešena pred katastrofo.
– Angleški podjetnik J. Connon Middleton je imel mesec vnaprej rezervirano vozovnico za Titanik. Potem ko je dve noči zapored sanjal čezoceanko sredi oceana, katere gredelj je bil v zraku, okoli njega pa je plavala vozovnica, se je odločil, da prekliče rezervacijo. Omenjene sanje je zapisal in jih dal podpisati notarju, priložil pa je še potrdilo o rezervaciji in njenem preklicu tri dni pred brodolomom, pri čemer so to listino podpisali tudi nekateri njegovi poslovni prijatelji.
– Paul McCartney (iz Beatlesov) je v eni od televizijskih oddaj na CNN-u zaupal, da je pesem “Yesterday” nastala v sanjah. Pripovedoval je, da se je nekega dne prebudil z melodijo v glavi, ne da bi vedel, od kod je prišla.
Tudi drugi že preminuli član Beatlesov, John Lennon, je pripovedoval, da je pesem “Imagine” slišal v sanjah.

Nedvomno te preroške vloge sanj ne gre precenjevati, saj bi lahko nazadnje pomislili, da vsake sanje v sebi nosijo višje spoznanje in da lahko življenju vtisnejo neizbrisen pečat. Toda, kot smo videli, obstajajo različne vrste sanj. Zdi se, da so kompenzacijske in preroške sanje med seboj povezane in imajo isti cilj, to je evolutivni proces, ki ga je Jung imenoval proces individuacije, doseganja lastnega jaza, razvoja, izboljševanja.

Naše sanje so zaklad.