Kadar koli utegnete, vsaj za nekaj minut sprostite svoj dihalni sistem, nič drugega – ni vam treba sprostiti celotnega telesa. Če sedite v vlaku, letalu ali avtu, nihče ne bo vedel, da nekaj počnete. Samo sprostite dihalni sistem. Naj deluje naravno, samodejno. Nato zaprite oči in opazujte, kako dih vstopa in izstopa, vstopa …
Ne koncentrirajte se. Če se koncentrirate, ustvarite težave, saj vse postane moteče. Če se poskušate osredotočiti na sedenje v avtomobilu, potem hrup avtomobila postane motnja; oseba, ki sedi poleg vas, postane motnja.
Meditacija ni koncentracija. Je preprosto zavedanje. Enostavno se sprostite in opazujete dihanje. Pri tem opazovanju ni nič izključeno. Avto brni – povsem v redu, sprejmite to. Promet poteka – to je v redu, je del življenja. Sopotnik smrči, sprejmite to. Ničesar ne zavrnite. Ne omejujte svojega zavedanja.
Koncentracija zmanjšuje vaše zavedanje, tako da postanete osredotočeni zgolj na eno stvar, vse drugo postane konkurenca. Z vsem drugim se bojujete, ker se bojite, da bi izgubili smisel. Morda vas nekaj zmoti in to postane moteče. Potem potrebujete osamitev, Himalajo. Potrebujete sobo, v kateri lahko sedite v tišini, kjer vas nihče ne moti.
Ne, to ni v redu – to ne more postati življenje. To pomeni, da se osamite. Prinese nekaj dobrih rezultatov počutite se bolj umirjeni in spokojni -, toda ti rezultati so začasni. Ko ni pogojev, v katerih se lahko to zgodi, to izgubite.
Meditacija, ki potrebuje določene predpogoje ali pogoje, sploh ni meditacija, saj je ne boste mogli izvesti, ko boste umirali. Smrt bo motnja. Če vas življenje moti, samo pomislite, kako moteča bo smrt. Ne boste mogli umreti meditativno, in nato bo vse zaman, izgubljeno. Ponovno boste umrli napeti, v strahu, trpljenju, in takoj boste ustvarili svoje naslednje rojstvo iste vrste.
Smrt naj bo merilo: vse, kar lahko storite, celo medtem ko umirate, je resnično – in to je mogoče storiti kjer koli, brez nekih pogojev. Če so pogoji kdaj dobri, uživajte v njih. Če niso, naj to ne igra nobene vloge. Počnite to celo na tržnici.
In nikoli ne poskušajte nadzorovati dihanja, ker ves nadzor izhaja iz uma. Meditacija nikoli ne more biti pod nadzorom. Um ne more meditirati. Meditacija je nekaj onstran uma ali zunaj uma, nikoli pa znotraj uma. Torej, če um še vedno opazuje in nadzoruje, to ni meditacija; to je koncentracija. Koncentracija je umski napor. Poskrbi, da um doseže svoj vrhunec. Znanstvenik se koncentrira, vojak se koncentrira; lovec, raziskovalec, matematik, vsi se koncentrirajo. Vse to so miselne dejavnosti.
Za meditacijo ni treba imeti določenega urnika. Izkoristite vsak čas, ki ga imate na voljo. Ko imate deset minut v kopalnici, stopite pod tuš in meditirajte. Meditirajte v kratkih intervalih – le pet minut – zjutraj, popoldne, le štiri- ali petkrat na dan, in videli boste, da boste vedno oskrbljeni. Ni vam treba početi tega štiriindvajset ur.
Že skodelica meditacije bo dovolj. Ni treba popiti cele reke: že skodelica čaja bo dovolj. In naj bo to čim bolj enostavno. Enostavno je pravilno. Naj bo čim bolj naravno. Ne si ves čas prizadevati za to – meditirajte, ko utegnete. Ne meditirajte iz navade, saj vse navade pripadajo umu, resnična oseba pa v resnici nima nobenih navad.
