Tiste stare prijateljice, ki so me tolažile z negativnostjo in na vsaki kavi niso počele drugega kot tarnale, so šle iz mojega življenja, nekatere bolj nekatere manj, čeprav jih imam rada. Dolgo sem se oklepala vseh lepih stvari, ki smo jih doživele, a podzavest je vedela, da to ni več zame.
Dolgo sem se oklepala teh prijateljic, kajti veliko so storile zame, za kar sem jim še danes hvaležna. A dan za dnem sem ugotavljala, da me ta prijateljstva zavirajo in dušijo, saj so bila ogledalo mene. Mene kakršna sem bila, in kar sem se odločila spremeniti.
Ogromno sem že naredila na sebi in napredovala sem s svetlobno hitrostjo, a vendarle sem se v krogu teh dobrih ljudi vračala na stara pota znova in znova. Čeprav sem vedela, da to škodi meni in mojemu razvoju. Želela sem jim pomagati in pokazati pot v boljši sedaj in jutri. A niso bile pripravljene na to. Še več…namesto,da spreminjam sebe, sem začela spreminjati njih.
Zakaj? Ker sem si stežka priznala, da tega dela sebe še nisem »očistila«. Seveda pa so bili to še zadnji poskusi oklepanja preteklosti. Vendar se mi je nekako uspelo odtrgati iz tega, zato so poskrbele višje sile v trenutku, ko sem se vsega zavedla, to ozavestila, in si zaželela ugodne rešitve. Rešitev je prišla in pogumno korakam naprej. In ko se oziram nazaj, kaj mi je ta lekcija prinesla ugotavljam, da nisem čutila spoštovanja mene, mojih želja in »zahtev« iz njihove strani. Nekaj, česar prej nisem videla. Zakaj? Ker nisem spoštovala same sebe.
Sedaj, ko se, to pričakujem tudi od ljudi okoli mene. In taki, ki me SPOŠTUJEJO, so še vedno z menoj. Kot tudi tisti, ki rastejo z menoj ali spoštujejo mene in mojo rast.
Saj veste, ljudje so do nas takšni, kakršni smo sami do sebe. Zato ti »stari prijatelji« nimajo več prostora v našem življenju, ker nas na naši poti lahko le zavirajo. To ni lahka naloga, samo verjemite, da bo prej ko slej osvobajajoča.
Shanti
