Ko nimamo dovolj časa, da bi si opomogli po vsakem stresnem dogodku, preden pride nov, celice ostanejo nedelujoče, telo se stara in lahko umremo, preden nastopi naš čas.
Stresni hormon kortizol stara in povzroča bolezni
Povišan stresni hormon kortizol povzroča razgradnjo kože, mišic in kosti; povzroča, da imate burne reakcije in napete živce. Kortizol je zjutraj najvišji, zvečer pa naj bi bil najnižji. Če je ves dan previsok, se ne morete umiriti in sprostiti. Povzroča željo po ogljikovih hidratih (čokolada, piškotki, žemljice, krofi …) in po maščobah. Posledično pride do padca energije, zniža se raven sladkorja v krvi, telo zahteva »dobro« hrano; padete v začaran krog – bolj kot ste v stresu, večjo željo imate po nezdravih prigrizkih, hitreje se redite in še bolj ste nesrečni.
Pogosto se zatakne po štiridesetem letu.
Začnejo se prve hormonske spremembe, gospa gre na redni pregled, malo potarna in dobi »blage« hormonske tablete, ki ji bodo pomagale pri nihanju počutja. Seveda spregleda stranske učinke, kjer jasno piše, da je večja možnost pojava depresije in da so bolj pogoste tromboze (zamašitev žil). Čez nekaj mesecev se zjoče že ob najmanjšem naporu in spet gre na pregled – seveda je to normalno, da ji niha razpoloženje, zato dobi blage antidepresive … In sedaj se ne sekira več! Njen svet postane otopel, njena čustva so zamrznjena in tako gre teden, mesec, leto … Vedno bolj je nesrečna.
Iz knjige Zdravilni kodeks: Inštitut HeartMath že več let izvaja ene najboljših alternativnih kliničnih raziskav na svetu. Ena od študij, ki so jo izvedli, nedvomno sodi med najneverjetnejše, vendar je resnična. Človeško DNK so dali v epruveto, udeležencem raziskave pa naročili, naj jo primejo v roke in razmišljajo o bolečih mislih oz. naj v svoj spomin prikličejo uničujoče spomine. Ne morete razmišljati o bolečih trenutkih, ne da bi se spomnili na uničujoča čustva. Potem, ko so udeleženci to naredili, so raziskovalci DNK vzeli iz epruvete in jo raziskali. DNK je bila dejansko poškodovana. Potem so isto DNK dali nazaj v epruveto in spet naročili udeležencem, naj epruveto vzamejo v roke, tokrat pa naj razmišljajo o dobrih in srečnih trenutkih. Prav tako je tudi to nemogoče, ne da bi priklicali lepe spomine. DNK so vzeli iz epruvete, jo preiskali in opazili, da so pozitivne misli zdravilno delovale nanjo. Kaj to pomeni? Pomeni, da DNK poškodujemo, ko sprožimo negativne spomine, medtem ko srečni spomini DNK dobesedno zdravijo.
Če pozabljate na sebe, ne boste zmogli!
Mogoče hiter tempo vsak dan občutite na svoji koži? Ali zvečer izmučeni padete v posteljo, zjutraj pa se zbudite v nov dan, ki ni nič boljši od včerajšnjega? V naglici se mogoče premalo zavedate, da je najprej treba poskrbeti za sebe in za svoje zdravje, če hočete učinkovito delovati na vseh področjih. Ženska še nikdar v zgodovini človeštva ni bila tako obremenjena. Poleg družine, ki je bila še pred nekaj desetletji edina skrb večine žensk, mora današnja ženska še dobro izgledati, dobro zaslužiti, biti srečna, nasmejana in spočita …
Več v knjigi Ko imajo hormoni žur
Celice, ki so v harmoniji, se vsak dan obnavljajo
Človeško telo je sestavljeno iz petdeset bilijonov celic. Skupek teh celic je telo, ki je sestavljeno iz kože, mišic, kosti, organov, krvi …
Te celice rastejo in se obnavljajo. V nekaj letih se popolnoma obnovimo. Ta proces v našem telesu ves čas poteka in ga ne nadzorujemo z mislimi (poteka samodejno in ga nadzira avtonomno živčevje) – celice se neprestano rojevajo, rastejo in odmirajo. Telo mora biti osredotočeno na rast in razvoj, saj lahko le tako nadomešča izgubljene celice.
Dr. Bruce Lipton trdi, da je celica, ki raste in se obnavlja, odporna proti bolezni.
Vendar se takrat, ko je telo v stresu, ko je pripravljeno na »boj ali beg« in je treba rešiti življenje, stanje povsem spremeni.
Predstavljajte si, da se sprehajate po gozdu. Naenkrat zaslišite lomastenje nedaleč od vas in iz grmovja proti vam skoči velika, rjoveča žival z odprtim gobcem.
V delčku sekunde telo zazna nevarnost in se v istem trenutku odzove nanjo. V skladu z novimi okoliščinami se spremeni biologija telesa. Vso energijo, ki je na voljo, telo pošlje v organe, ki ga pomagajo braniti. Noge in roke dobijo vitamine, minerale ter ostale potrebne snovi, um in telo se zbistrita in sta v trenutku pripravljena na boj ali beg. Skratka, telo dobi posebna navodila glede delovanja.
To je mehanizem preživetja, ki je vgrajen v nas že od začetka človeštva. Če tega ne bi imeli, ne bi preživeli do danes.
Dr. Alex Loyd in dr. Ben Johnson v knjigi Zdravilni kodeks primerjata stanje stresa z napadeno ladjo: Celice se dobesedno zaprejo, kot ladja, ki nepredušno zapre vse lopute v času napada. Nič ne gre ne ven ne noter. Med bitko ne boste videli ladje za oskrbo, da bi se privezala na bok bojne ladje in jo oskrbela s hrano ali odnesla smeti. Prav tako se zgodi, ko smo v stresu – celice ne dobivajo hranil, kisika, mineralov, esencialnih maščobnih kislin … Niti ne izločajo odpadnih snovi in strupov. Ustavijo se vsi procesi, razen tisti, ki so potrebni za preživetje.
Ko je človeško telo v stresu, prednostno porablja naslednje vitamine, minerale, aminokisline in maščobe za izgradnjo stresnega hormona:
- v maščobi topna vitamina A in E,
- vitamini C, flavonoidi iz barvastega sadja in B-kompleks – posebej vitamini B1, B2, B5, B6 in B12,
- minerali magnezij, kalcij, cink, mangan, selen,
- aminokislina triptofan,
- maščobna kislina omega 3.
