Nasrudin se je pogovarjal s prijateljem.
“Torej, nikoli nisi pomislil, da bi se poročil?”
“Da, sem”, je odgovoril Nasrudin.
“V mladosti sem sklenil, da poiščem popolno žensko. Prepotoval sem puščavo, prispel v Damask in spoznal žensko, ki je bila zelo čedna in poduhovljena, vendar ni vedela ničesar o tem svetu. Nadaljeval sem pot in v Isfahanu sem srečal žensko, ki je poznala kraljestvo materije in duha, vendar ni bila lepa. Nato sem se napotil do Kaira, kjer sem obedoval v hiši dekleta, ki je bilo lepo, pobožno in je poznalo tudi materialno stvarnost.”
“In zakaj se nisi poročil z njo?”
“Ah, prijatelj moj! Na žalost je tudi ona iskala popolnega moškega.”
Sufijska zgodba