OGLAS

Bi bili presenečeni, če bi vam nekdo povedal, da cigarete niso najboljši vir vitamina C? Ali da se vam zaradi neskončnega spremljanja resničnostnih oddaj ne bo dramatično povišal inteligenčni kvocient? Verjetno ne. Prav tako večinoma vsi vemo, da moramo biti fizično dejavni, spati osem ur, jesti zdravo in biti prijazni do drugih. Pa nam je zato kaj lažje to početi? Seveda ne. Kot je rekel Aristotel, če želimo biti odlični, ni dovolj, da imamo odlične misli in se odlično počutimo. Tako moramo tudi ravnati, kar je pogosto najtežji del naloge.

Odgovor se skriva v znanosti

Dejstvo je, da se je dobrih navad težko držati, naj bodo še tako zdravorazumske. Časopis New York Times je poročal, da kar osemdeset odstotkov ljudi prelomi svoje novoletne zaobljube. Celo kadar se počutimo popolnoma predani pozitivnim spremembam, se zdi, da jih je nemogoče vzdrževati zares dolgo. Na svoje zaobljube vse prepogosto pozabljamo in vse preveč sobnih koles sčasoma spremenimo v odlagališča oblačil.

OGLAS

Toda zakaj je sprememba vedenja tako težka, če pa vemo, da so se možgani sposobni prilagajati in spreminjati? In kako si to lahko olajšamo?

Shawn Achor, eden od vodilnih strokovnjakov za uresničevanje človeškega potenciala na svetu, ima odgovor! Shawn se pri tem opira na lastne raziskave – vključno z največjo raziskavo o povezavi sreče in uresničevanja svojega potenciala, ki jo je s sodelavci opravil na Harvardu – in raziskave vodilnih psihologov na svetu.

Kako nehati zapravljati čas pred televizijo

V knjigi Prednost sreče pravi, da je včasih veliko preveč gledal televizijo. V nekem obdobju je za gledanje televizije zapravil po tri ure na dan, kar je seveda slabilo njegovo produktivnost in mu jemalo čas za prijatelje. Gledanje je poskušal omejiti, toda ko je prišel domov, utrujen po predavanjih, je bilo tako preprosto sesti na kavč in pritisniti na tisti gumb na daljincu …

Zato se je odločil za poskus. Iz daljinca je vzel baterije, jih odnesel natančno dvajset sekund daleč stran in jih spravil v predal v spalnici. Naslednjih nekaj večerov se je ob prihodu domov vrgel na kavč, v roko vzel daljinec in pritisnil na gumb – tudi po večkrat, preden se je spomnil, da je odstranil baterije. Potem si je jezno rekel, da sovraži te poskuse.

Toda napor, ki bi bil potreben, da bi šel v spalnico po baterije – ali da bi celo stopil do televizije in jo ročno vključil – je bil dovolj velik, da je zvijača delovala. Kmalu je vzel knjigo (ki si jo je načrtno nastavil ob kavču) ali prenosni računalnik, ki ga je začel puščati na dosegu rok, ter se lotil pisanja knjige. Minevali so dnevi, njegova potreba po gledanju televizije je plahnela, v navado so mu prihajale nove dejavnosti. Končno se je zalotil, da iz navade počne stvari, ki pravzaprav zahtevajo veliko več začetne energije, kot bi jo vračanje baterij v daljinca.

Pravilo dvajsetih sekund in zdrava hrana

Pravilo dvajsetih sekund je še posebej pomemben zaveznik, ko poskušamo osvojiti boljše prehranske navade. Raziskovalci so ugotovili, da lahko prodajo sladoleda v kavarnah prepolovijo že samo s tem, da na hladilnik s sladoledi poveznejo pokrov. In če morajo ljudje nato čakati v drugi, ločeni vrsti, da naročijo še čips in sladkarije, jih bo to naredilo veliko manj. Skratka, čim več truda je potrebnega, da pridemo do nezdrave hrane, tem manj jo bomo uživali. In obratno.

Zato prehranski strokovnjaki priporočajo, da si zdrave prigrizke pripravljamo vnaprej, tako da jih nato samo vzamemo iz hladilnika. Ko si zaželimo nezdrave hrane, pa priporočajo zelo majhne količine, medtem ko naj drugo ostane v vrečki, čim dlje od naših rok.

Kako zjutraj začeti telovaditi

Če ste že kdaj poskušali usvojiti navado jutranje vadbe, verjetno že veste, kako preprosto vas od dobrih namer lahko odvrne prevelika izbira možnosti. Vsako jutro po zvonjenju budilke se začne približno tak notranji samogovor: »Naj takoj vstanem ali bi raje utišal uro in si vzel samo še nekaj minut? Kaj naj oblečem? Bi tekel ali raje šel v fitnes? Kakšne kardio vaje bi delal danes? Kaj če bi raje delal z utežmi? Ali šel na jogo?« Ko pridete do te točke, ste od številnih možnosti že tako izčrpani, da se preprosto pogreznete nazaj v spanec.

To se je dogajalo tudi Shawnu, zato se je odločil, da si možnosti karseda omeji. Vsak večer pred spanjem si je napisal načrt, kje bo zjutraj vadil in na katere dele telesa se bo osredotočil. Športne teniske si je pripravil ob postelji. In nato – kar je bilo še najpomembnejše – se je spat odpravil v športni opremi. (Njegova mama se pa čudi, zakaj še ni poročen.)

Odločitve, ki so bile zanj v zgodnjih jutranjih urah veliko preveč zapletene, je torej začel sprejemati vnaprej. Delovalo je. Ko je omejil izbiro in zmanjšal potrebno zagonsko energijo, sta mu pravočasno vstajanje in odhod v fitnes postopno prešla v navado.

Določite si pravila

Če želite spremeniti svoje domače ali službene navade, si torej morate postaviti nekatera preprosta pravila in jim nato dosledno slediti. Psihologi jim pravijo »odločitve drugega reda«, saj gre v bistvu za odločitve, kdaj se boste odločali, tako kot se je Shawn vnaprej odločil, kdaj, kje in kako bom opravil jutranjo vadbo.

Barry Schwartz je v čudoviti knjigi The Paradox of Choice pojasnil, kako nas vnaprejšnje postavljanje pravil odreši izčrpavajočega odločanja med izbirami, ki lahko v naše življenje prinesejo resnične spremembe.

Če si na primer zadamo, da bomo elektronsko pošto pregledovali le enkrat na uro ali da bomo imeli ob dopoldnevih le en odmor za kavo, je manj verjetno, da bomo v nekem trenutku podlegli skušnjavi. Hkrati nam bo to pomagalo, da bo pravilo postalo navada, ki se je bomo kasneje držali brez prisile.

V knjigi Prednost sreče boste odkrili 7 praktičnih načel pozitivne psihologije, ki vam bodo pomagala postati srečni, posledično pa tudi uspešni pri vsem, kar počnete.