Vedno je pravi čas

OGLAS

Da odložiš staro in ustvariš novo. Novo službo, nov partnerski odnos, novo mišljenje, nove cilje, nove želje.

Vedno je pravi čas, da se odločiš nekaj spremeniti za svojo osebno rast in napredek, če opaziš, da trenutno stanje ni to kar bi želel. Vsako nastalo situacijo lahko sprejmemo ali spremenimo. Kaj naredimo je odvisno od nas.

Če pride moment, da ozavestiš, da nisi srečen in izpolnjen, ne ignoriraj čustev in vseh tistih občutkov, ki ti glasno govorijo, da nekaj ni tako, kot sam zase veš, da si zaslužiš.

OGLAS

Če se kdaj sprašuješ kaj in kako narediti ter zakaj ni kot je kdaj bilo, je zdaj čas, da pogledaš globlje vase.
V kolikor ugotavljaš, da enostavno to nisi ti in nikoli nisi bil, se ne najdeš več ali pa sploh nikoli nisi bil najden, se ne krivi. Oprosti si za vse kar misliš, da si storil narobe in naredi sedaj drugače.

Morda samo ni bilo časa, da bi se lahko našel, ampak, če je dovolj tega, da živiš kot drugi narekujejo in če je zdaj dovolj, da se razdajaš za tuje cilje, lahko to spremeniš. Seveda če po tem hrepeniš in si iz srca želiš in se resnice ne bojiš. Ko si opazil, da si želiš nekaj narediti in ne ves kaj in kje začeti se samo ustavi, zadihaj, umiri divji tempo, ki ti ne ugaja in se posveti nazaj sebi.

Bodi potrpežljiv in pozoren do sebe. Ljubezniv, nežen in se ne obsojaj. Niti za to ne obsojaj koga drugega.
Zdaj je pravi čas.

Veš, leta minevajo, ti pa konstantno hitiš proti koncu metra. Si kdaj uporabil to finto, ( ki sploh ni finta) in je zgolj prikaz koliko časa ti je ostalo? Si se kdaj to vprašal in nad tem zamislil?
Fizično vzemi v roke meter in ga raztegni na 70, 80, 90, 100 cm… Toliko, kolikor let si želiš živeti. Potem poglej svoja leta na metru v cm in poglej koliko ti ostane do konca dobe življenja tukaj in zdaj?

Se ti splača hiteti, ne živeti in trpeti? Zakaj? Zaradi službe, kariere? Zato, da sam nisi zadovoljen in se ti zdi, da čas zapravljaš za nepotrebne stvari in nepomembne ljudi? Za nekaj kar sploh ne pripada tebi?

In pomisli na čas, ki ga zaradi tega izgubiš in tvoji otroci odraščajo ti pa ne vidiš njih, njihovega veselja ob odkrivanju novih stvari, ob veselju, ko se naučijo igrati inštrument, ko zamudiš prvo pesem, ki jo zapojejo.Ti ni žal, da zamudiš prvo poškodbo, ko pade s kolesa in se s tem nauči biti bolj trden?

Čas se nikoli ne vrne in ob enem si želiš, da poteka vse kot “mora”, po vrsti in kot bi naj bilo prav. Želiš in imaš vse to kar imajo drugi, ker tako to življenje pač teče. In govorijo… saj boš videl kako bo. Mene ne zanima kako živi nekdo drug, naj bo to sosed, sorodnik ali neznanec.

Kar želim povedati je, spusti pretirano kontrolo in nadzor nad življenjem, kar je za nekoga prav in normalno je za drugega čudno in nesprejemljivo. Kakor za koga, vsak ima pravico narediti kot se zdi prav njemu. Zakaj? Ker tako se potem zgodi, da se danes vprašaš kako si lahko izgubil sebe tukaj nekje vmes? Kje so tvoje aktivnosti, ki si jih oboževal in živel samo za njih? Kaj je tisto kar ti prinaša radost? Še dihaš komaj, ko, spremljaš to kar imaš in vendar vseeno nekaj manjka. Kaj? Manjkaš ti, kdo sploh si? Bistveno si spregledal in potem je zdaj čas, da ukrepaš v smeri, ki si jo zase in tebi ljube osebe želiš.

Moda si želiš boljše medsebojne odnose ali globlje partnersko razumevanje, vendar začni graditi odnos do sebe, ki je najbolj pomemben. Sebi posveti več časa in pozornosti. Zavedam se, da veliko že veš in čas je, da teorijo uporabiš v praksi, da boš še boljši, zase in njih.

Seveda nakloni čas partnerskemu odnosu, če veš, da imata s partnerjem dobre temelje in so ti temelji odraz ljubezni in spoštovanja. Splača se potruditi, vložiti energijo kamor je potrebna, delati stvari kot sta jih na začetku razmerja ali raziskati čisto nova skupna področja in aktivnosti ter se s tem ponovno povezati.

Ne pozabi izraziti svojih misli tudi z besedami ob tem, ko ni vse tako kot si si predstavljal pred leti. Zdaj lahko “popraviš” in dodelaš ali v celoti na novo postaviš. Komunikacija je pomembna in nujno potrebna.

Točno zdaj je čas za ukrepanje, ne glede na to v katerem starostnem obdobju se nahajaš. Čas je relativen in škoda je vsakega dne, ki ga ne živiš ampak samo preživljaš. Prehitro mineva in minilo bo. To opaziš. Ne vegetiraj kot rastlina in naredi tako, da boš na koncu ponosno pogledal nazaj in videl svoje življenje kot čudovito potovanje, polno dejanj, izboljšav in preseganj samega sebe.

Ne čakaj, ni potrebno, da mine naslednje desetletje in se boš spraševal enako ali podobno. »Pravi čas« je zmeraj in vedno takrat, ko se ti tako odločiš. Dokler ti ni dovolj starega in ko se odločiš za novo. Imaš to pravico in možnost.

Zamenjaj službo, če čutiš, da to ni več zate, zamenjaj s takšno, ki te bo veselila in radostila. Preseli se drugam, če nisi svoboden v kraju in prostoru kjer bivaš. Samo naredi. Vedno te čaka nekaj boljšega, ne prepusti se strahu.

Ne dokazuj se. Nikomur, ker ne rabiš potrditev. Dovolj je že to, da si. Zaslužiš le najboljše. Ni potrebna pozornost, ki je pretirana in kličeš po pohvali, da bi pokazal, da si vreden. Da bi bil opažen, ker učinek je (večkrat) preverjeno nasproten. Ne dajaj vsega od sebe samo zato, da dosežeš potrditev od drugih, ker boš pregorel in zbolel, željenega rezultata pa kljub vsemu ne imel.

Največ si vreden ker si, ker si se rodil in verjemi, imaš namen in naloge na tem svetu.

Če hitiš jih samo težje opaziš. Dovolj si, da samo si. Ljubi se, podari si ljubezen, sprejemaj samo ljubezen, zaznavaj samo ljubezen in dajaj samo ljubezen. Prebudi se in opazil boš veliko razlik med prej in potem.

Iz navade si velikokrat naložimo še več opravil in obveznosti, da najdemo nekaj kamor usmerjamo fokus. Zato, da se ni potrebno ukvarjati sami s seboj. Ni potrebno vsega narediti, da boš cenjen in spoštovan. Nič ne skrbi, zaupaj v to, da te imajo tvoji bližnji radi, četudi ne narediš vsega kar misliš, da moraš in je nujno. Odloži tisto kar misliš, da ne ne gre prestaviti.

Prosim verjemi, da nič ni nujno. Zares nič. Kar je “nujno” ali meni ljubše povedano: Kar ti je usojeno te vedno doleti in pride do tebe. Brez naprezanja, lahkotno. Če ne prvič pa drugič ali tretjič. Takrat, ko si pripravljen.

Delaj na tem, da si kdaj dovoliš delati tudi nič. Prav NIČ. Lažje ugotoviš kaj in v katero smer sploh iti in ko se začneš zavedati, da popolnoma sam vplivaš na svoje življenje se boš odločal brez zunanjih pritiskov.

Če verjameš ali ne, ko poskrbiš v prvi vrsti zase si naredil največ dobrega kar lahko tudi za svoje bližnje, ki te spremljajo. Ko si sam »naštelaš« notranje stanje, bodo drugi to čutili in opazili. Veselili se bodo s tabo in vsi vpleteni bodo skupaj s tabo slavili življenje.

Vedi pa, da se sprememba ne zgodi takoj danes. Ni možno in nekaj časa ni vidno in otipljivo nič za kar delaš in se trudiš. Vedno napreduješ, ampak počasi, vztrajno in z majhnimi korakih. Samo ne stoj na mestu in pomembno je samo to, da enkrat prispeš tja. Tja, kamor si zaslužiš in tja, kjer si ti ti. Svoboden in vesel, da lahko pelješ svojo pot tako, da si zadovoljen. In življenje te BO podprlo, zaupaj mu.

Predvsem pa… Življenje ti bo lažje, ker življenje je lepo, čudovito, polno skrivnosti, odkrivanj, daril in različnih barv.
Naj ti bo življenje kot ognjemet in ne boj s petardami, ki puščajo rane.

Vedno je pravi čas in zdaj je čas, da si srečen. Pokaži sebi in svetu kako zažariš z vsem svojim potencialom, ki ga nosiš in imaš od nekdaj v sebi.

V branje priporočam knjigo Zaupaj življenju >>