Vprašanje: S partnerjem sva skupaj že 7 let, a ugotavljam, da me najin odnos duši in da nazadujem pri svoji osebni rasti. Partner je včasih službeno odsoten tudi po več dni in takrat prav lažje zadiham, zacvetim. Ko pa se vrne, imam spet občutek, da me utesnjuje. Imam ga zelo rada, z njim bi si rada ustvarila družino, a se tega občutka ne morem rešiti. Mi lahko pomagate z nasvetom?
–
Odgovor: Hvala za vaše vprašanje. Prvo vprašanje je vedno “ali ga hočete”? Ali ste pripravljena investirati vanj, vase, v vašo prihodnost? Pravite, da ga imate zelo rada in to je zelo dober začetek.
Moški smo posebna bitja in kot taki potrebujemo poseben pristop. V resnici pa smo kot medvedki in potrebujemo samo ljubezen in nekoga, ki zna pritisniti na prave gumbe. Če pa so ti gumbi napačni, pa, saj veste, se medved lahko zelo razjezi.
Ženske velikokrat zmotno mislijo, da njihov moški ni odprt za osebno rast. Resnica je, da ni odprt, na način kot osebno rast doživlja ženska. Moški želimo konkretne stvari in konkretne rezultate. In ko nam nekdo pokaže povezavo osebne rasti in “zemeljskih” rezultatov, je pot odprta. Vaš partner je poslovnež in kot takega ga zagotovo zanima več denarja, večji rezultati in boljši učinek, kar pa je vse del in posledica osebne rasti. Verjamem, da ne nasprotuje osebni rasti, ni pa še našel takšnega načina ob katerem bi se počutil in razvijal kot pravi moški.
Naslednja stvar pa je partnerska rast. Sestavljajo jo vizija za vaše partnerstvo, cilji, vaši osebni, partnerjevi in vajini skupni kot par, pričakovanja in vrednote, ki jih imata, medsebojna komunikacija, odnos do partnerstva in v partnerstvu. Tukaj pa se zadeve zatikajo, ker teh stvari ni, oziroma jih delata in doživljata vsak za sebe. Predlagal bi vam, da kontaktirata Partnerskega terapevta, ki vama bo dal vodstvo in korake, da lahko premostita ta most, ki vaju sedaj loči, lahko kontaktirate tudi mene, bom vesel vašega klica.
Moja izkušnja je, da je za začetek dovolj, da eden izmed partnerjev dela z mano in začenja spreminjati razumevanje in odnos do partnerstva in komunikacije. Velikokrat je problem v odnosu, če eden izmed partnerjev, največkrat je to ženska, začne delati na sebi in se razvijati in posledično obtoževati drugega partnerja, lahko je to besedno ali samo v mislih in odnosu, kar je najpogosteje in nanj gledati zviška.
Kaj lahko storite in storita sama? Vsako partnerstvo temelji na pričakovanjih in vrednotah, ki jih imate vi in jih ima vaš partner. Večinoma je tako, da se spoznamo, pridemo skupaj, zaljubimo in začnemo odnos, ne da bi se o vsem tem sploh pogovorili, videli ali razmišljamo v isti smeri, imamo podobna pričakovanja, so nam pomembne podobne vrednote. In potem rešujemo stvari sproti in zaradi tega se stvari lahko zataknejo. Velikokrat nam v odnosu ni jasno, kako, da našemu partnerju nekaj ni jasno, pa je v bistvu problem, da se o tem nikoli nismo pogovarjali, pogovorili in našli neko skupno pot in vizijo. Seveda pa je umetnost pogovora, poslušanja, slišanja in sprejemanja že zopet druga tema, za kdaj drugič.
Partnerstvo je odnos, je most, je razvoj, je odločitev, je mesto, kjer morata oba partnerja prevzeti odgovornost za vsak svoj razvoj in svojo srečo in hkrati prostor, kjer drug drugega podpirata in spodbujata. Partnerstvo sta dva srečna, zabavna, samostojna, samozadostna, uspešna posameznika, ki drug z drugim delita svojo življenjsko izkušnjo in delita ljubezen, srečo in veselje!
