Naj tisti, ki je resnično šaman, dvigne roko (hmm…)

Preden začnemo z branjem tega članka, naj opozorimo, da je to tematika, ki bi se lahko nadaljevala in nadaljevala. Bilo je napisanih ogromno člankov in knjig in posnetih ogromno video posnetkov na to temo. Tako da v tem članku nikakor ne nameravamo pokriti vseh aspektov te zares široke tematike.

Do popolnega razumevanja šamanizma je še dolga pot. Je ena najstarejših duhovnih praks, s šamani kot tradicionalnimi, avtohtonimi in holističnimi zdravilci dežele in pokrajine. Zaradi močne povezave z deželo je šamanizem vedno deloval lokalno, njegova modrost pa je vezana na kulturo in trdno vtkana v ritualni sistem. Obstajajo tudi univerzalni elementi, ki so skupni različnim vrstam etničnega šamanizma, kot je center zavesti, povezanost z vsem, recipročnost, dajanje v prejemanju, povezava s štirimi stranmi neba, povezava z nebom, zemljo in spodnjim svetom…

Izraz “šaman” izvira iz plemena Tungus v Sibiriji pred približno 30.000 leti in dobesedno pomeni “tisti, ki ve”. Dandanes se izraza, kot sta šaman in šamanski praktik, uporabljata izmenično, toda ali sta res ista? Poglobimo se v njihov pomen.

OGLAS

Kdo je šaman?

Po besedah Christine Pratt, avtorice »Enciklopedije šamanizma«, je šaman posameznik, ki:
– obvlada dostopanje do spremenjenih stanj zavesti
– je most med duhovnim svetom in fizičnim nivojem za najvišje dobro skupnosti
– pomaga pri zadovoljevanju potreb svoje skupnosti na načine, ki jih druge osebe – zdravniki, delavci na področju duševnega zdravja, verski voditelji itd. – ne morejo.

Nihče ne more biti šaman, če ga ne podpira duhovni svet, saj je kakršno koli zdravljenje, ki ga opravi šaman, možno samo kot posledica načina interakcije z duhovnim svetom. Pravzaprav je dejstvo, da oseba ne more samega sebe imenovati šaman, saj je to odvisno od duhov in drugih ljudi v skupnosti, ki bi mu nadeli ta naziv. Šaman ni beseda, ki bi jo smeli uporabljati zlahka.

Ne moreš se eno jutro zbuditi in si reči, da si šaman. Lahko izvajaš “šamanske” vaje, ceremonije, povezave itd. Šele, ko vidiš, da se duhovni svet neposredno odziva na tvoje delovanje v tem svetu, ko si poklican k doprinosu ravnovesja v skupnosti, ko lahko sprejmeš in presežeš svojo svetlobo in temo, šele takrat lahko tvoje višje vodstvo deluje s teboj neposredno. V tradicionalnih skupnostih, bi te imenovali, da si šaman. Ali pač tisti naziv, ki ga je skupnost imela za tovrstno osebo. 

Tradicionalno je bil to zelo ugleden položaj v plemenu, ki je povezan z zelo veliko odgovornostjo. To ni bilo zelo popularno delo, glede na to, da je lahko zelo čustveno izčrpavajoče. Tovrstno življenje je bilo ponavadi izolirano in zagotovo neenostavno. Šaman je bil tisti, ki je tudi skrbel za potrebe po zdravljenju ljudi. In ni se oziral na to, ali se imenuje šaman ali kako drugače. Kot že rečeno, so duhovi tisti, ki izberejo osebo, da postane šaman. V današnji retoriki bi lahko rekli, da te izbere Vesolje, ali da te je izbral tvoj Višji jaz. Čeprav ti izrazi niso direktno zamenljivi. Naziv šamana se je lahko prenašal iz generacije v generacijo, pogosto ne da bi oseba imela veliko besede pri izbiri. To je bil zelo sveti naziv.

Kdo je šamanski praktik ali izvajalec šamanizma?

Šamanski praktik je oseba, ki se aktivno ukvarja s šamanizmom. To bolj velja za ljudi, ki sprejemajo “šamanski” način življenja, čeprav morda nimajo kulturnih korenin v šamanizmu. Ti praktiki ali izvajalci imajo tudi ključno vlogo pri širjenju sporočila o tem načinu življenja. Poklic, da svet, naravo in vse naše odnose obravnavamo s svetostjo in globokim spoštovanjem, ni nekaj, kar si lahko lasti ena posebna skupina ljudi. Vsak od nas ima genetske vezi s plemeni in kulturami, ki izvajajo te starodavne načine življenja in ceremonij. Kljub temu je iz spoštovanja do obredov, verovanj in naslovov posameznih kultur, ki jim mnogi sodobni praktiki niso del, pomembno, da jih ne privzamemo za svoje.

Šamanizem je zelo velika beseda, zato jo bo vsak razumel in razložil drugače. Šamanizem je direktna izkušnja. S tem, ko je religija način pogleda na življenja, ki so ga določili drugi. Šamanizem v modernem času naj bi bil direktna izkušnja raje kot kopiranje obredov drugih kultur. Vsak ima sveto pravico, da se poveže z duhovnim svetom. In v pravi povezavi vas bodo duhovni vodniki vodili čez ceremonijo.

Ko smo bili pred tremi leti v Peruju, nam je naš duhovni vodja, Rodolfo Ttito Condori, dal le cvetlico. Vsak se je moral povezati z duhom cvetlice in z zavestjo matere narave, in vsak je moral sam ugotoviti, kaj naj naredi s cvetlico. To je direkten način spoznavanja povezave.

Razlika med šamanom in šamanskim praktikantom je podobna kot med jogijem in praktikantom joge. Jogiji se zavežejo procesu in se pogosto popolnoma izogibajo družbenemu življenju. Njihovo življenjsko poslanstvo je doseči osvoboditev od fizičnega sveta. Za praktikanta pa je joga bolj orodje za samozdravljenje, ki se izvaja poleg (ali ob strani) številnih drugih obveznosti in dejavnosti.

Enako velja za šamane in šamanske praktike. Prvi običajno živijo na podeželju in to jim omogoča, da ostanejo zvesti svojemu načinu življenja. Prav tako jim to zagotavlja, da kaos in kompleksnost urbanega življenja ne zmotita njih ali njihove prakse. Na nek način z bivanjem na podeželju živijo v okolju, ki je bolj podobno tistemu, kot so živeli njihovi predniki. Popolnoma so potopljeni v svoj namen šamana. Po drugi strani pa šamanski praktik pogosto živi v mestu ali kraju in sprejema šamanske prakse, da dopolni ali uravnovesi številne vidike svojega življenja.

Šaman je zelo cenjen naziv, šamanski praktik pa je oseba, ki se ukvarja s tem načinom življenja. Razlika je podobna kot jogiji in praktikanti joge. Jogiji se zavežejo procesu in se pogosto popolnoma izogibajo družbenemu življenju. Njihovo življenjsko poslanstvo je doseči osvoboditev od fizičnega sveta. Za praktikanta pa je joga bolj dejavnost, ki se izvaja zaradi koristi za zdravje in zdravljenje ter je način za izboljšanje njihove življenjske izkušnje. Enako velja za šamana in šamanskega praktikanta.

Šamani običajno živijo na podeželju in to jim omogoča, da ostanejo zvesti svojemu šamanskemu načinu življenja. Prav tako zagotavlja, da kaos in kompleksnost urbanega življenja ne zmotita njih ali njihove prakse. Na nek način z bivanjem na podeželju živijo v okolju, ki je bolj podobno tistemu, kot so živeli njihovi predniki. Po drugi strani pa šamanski praktik pogosto živi v mestu ali kraju.

Ni strogega pravila, po katerem se šamanski praktik ne bi smel imenovati šaman, in morda bi bilo primerno, da bi to storili, ko poskušate širiti sporočilo šamanizma. Vendar pa mora obstajati nekaj osnovnega razumevanja glede razlik med obema iz spoštovanja do starodavnih kultur in domorodnih ljudstev.

Vir vsebine: Shaman and Shamanic practitioner: know the difference (Innercamp), editiral in dodal vsebino: Lu Ka.