Kot civilizacija imamo ljudje veliko, če ne kar največ težav v medsebojnih odnosih, in glede na to, koliko strtih src je v razmerjih, koliko je depresij in stresa zaradi slabih medsebojnih odnosov v družbi, koliko je samomorov, ker veliko ljudi ne zmore več prenašati pritiska, koliko ljudi se zateka k dovoljenim in nedovoljenim drogam kot pobegu v svoj svet, da vseh agresivnih dejanj in vojn, ki vse izvirajo iz slabih odnosov, vodenih s strani ega, ki hoče moč in nadvlado, niti ne omenjamo. Glede na vse to si moramo priznati, da na tem področju ne blestimo in se moramo še ogromno naučiti, učimo pa se zelo počasi skozi težke izkušnje, ki se ponavljajo, dokler točke ne osvojimo, in nato lahko zaživimo boljše življenje z več medsebojne ljubezni.
Duhovni voditelji velikokrat omenjajo brezpogojno ali Božjo ljubezen, ki nam mora biti za zgled v življenju. Vprašanje pa je, ali sploh vemo, kaj pomeni brezpogojna ljubezen. Še večje vprašanje je, ali si sploh upamo pogledati, kaj dejansko brezpogojna ljubezen pomeni.
Sedaj se sprašujete, zakaj si pa ne bi upali. Zato, ker globlji pomen brezpogojne ljubezni spodkopava način več ali manj vseh trenutnih odnosov, ki jih imamo postavljene oziroma naučene v današnjem sistemu.
Zakaj jih spodkopava? Zato, ker je večina odnosov ali ljubezni, kot jim pravimo, pogojnih. Če torej vsak pri sebi podrobneje pogleda svoje odnose z ljudmi okoli sebe, ki so vam najbolj blizu, in z drugimi, ki vam niso toliko blizu, bo opazil, da velikokrat, kadar nekdo naredi nekaj, kar vam ni všeč ali pa vam po vaši teoriji škoduje, ljubezen v tistem trenutku začne kopneti in na površje privre jeza, žalost, ljubosumje, nevoščljivost. Če tukaj dregnem v »sršenje gnezdo« tudi v primeru, ko na neki točki naš partner, fant, dekle, mož, žena noče biti več v intimnem odnosu z nami ali pa je spoznal/-a nekoga, s komer se bolj ujame in jo/ga žene k drugi osebi, se ljubezen, kot jo sedaj poznamo, konča in ponovno pridemo do jeze, žalosti, ljubosumja.
Zakaj v takšnih primerih nismo več sposobni ljubiti in imeti radi? Brezpogojna ljubezen se tudi v takšnih trenutkih ne konča, ampak ljubi naprej in pušča čisto brezpogojno svobodo vsakemu posamezniku. Takšno globino ljubezni seveda težko razumemo, ker smo že od malega vpeti in priučeni v sistem pogojevanja: če si priden, poslušen, te imajo starši in učitelji radi, če si v okvirih sistema, ugajaš drugim, si priljubljen in te imajo radi, če nisi, pridemo spet do jeze staršev, učiteljev in več ali manj vseh ljudi okoli nas, ki nas vseskozi spravljajo v okvir sistema, dokler se mu dokončno ne predamo.
Po drugi strani bi se morali najprej spomniti, kdo sploh smo, in se zavedeti karmičnih povezav in zakonov, ki vsakemu posamezniku krojijo večji del življenja, da bi lahko bolje razumeli trenutke, ko pogojna ljubezen odpove, nadomestijo pa jo nižja čustva. Pot do brezpogojne ljubezni je vse prej kot enostavna, ampak nujna, da si lahko kot civilizacija ustvarimo pozitivno ljubeče in duševno bolj zdravo okolje. Zagotovo bi tej temi morali posvečati veliko več pozornosti, kot jo sedaj. Tako bi si prihranili marsikatero grozoto in nižja čustva, ki so vse prej kot prijetna. Moramo se pa zavedati, da se prek nižjih čustev neizbežno/prisiljeno učimo, in dokler ne bomo osvojili lekcije, bodo ta nižja čustva vseskozi prisotna. Da bi se rešili nižjih čustev ali jih vsaj zmanjšali, se moramo vprašati, kaj delamo napačno, da se pojavljajo, oziroma kaj moramo pri sebi spremeniti, da se ne bodo več. Kaj moram ozavestiti? Kaj se moram novega naučiti? Kaj se moram na novo naučiti?
Zakaj je to tako pomembna tema, ki je večina še ni sposobna pogledati iz drugega zornega kota in poskusiti razumeti pravi pomen brezpogojne ljubezni?
Zamislite si, da bi vas vsi ali pa večina ljudi okoli vas (družina, prijatelji, sodelavci, učitelji …) brezpogojno ljubili – kakšen bi bil občutek? Kakšen bi bil občutek, da bi vas vsi ali pa večina ljudi imeli radi ne glede na napako, ki bi jo naredili? Kakšen bi bil občutek, če nižja čustva tudi ob vaših napakah ne bi bila prisotna ali pa le v minimalni meri? Kakšen bi bil svet, če bi znali brezpogojno ljubiti? Če ste ob teh vprašanjih malce zaprli oči in si predstavljali svet s takšnimi odnosi, ste verjeno dobili približek obljubljene dežele ali nebes. Sedaj boste rekli, da je to nemogoče doseči in kaj bo pomagalo, če se samo jaz spremenim. Zavedajte se, da bolj kot se o takšnih stvareh pogovarjamo, bolj kot se o tem ozavešča, bolj se pri ljudeh sprožajo izzivalna vprašanja, pri katerih pričnejo nekateri malce drugače razmišljati in tako lahko skupaj celotno družbo obogatimo z ljubeznijo in boljšimi medsebojnimi odnosi.
Ko pogledamo že zastavljene stvari v družbi in našem sistemu, ki so nam vsakdanje, iz drugega zornega kota in si drznemo spodkopati določene poglede, ki so postavljeni tudi s strani religij, se lahko naučimo nekaj novega, dobimo drugo dimenzijo in si odpiramo obzorja, takrat izvemo, česa vse sploh še ne vemo. Ali kot je rekel Marjan Ogorevc v eni izmed svojih knjig »V resnici sploh ne vemo, česa še ne vemo«.
