Mandale po svetu

OGLAS

Ljudstva po vsem svetu uporabljajo krožne simbole ali slike, ki služijo v duhovne, obredne in meditativne namene. Med uporabniki imajo svoje lastno ime, v zadnjem času pa so sveti simboli začeli dobivati skupnega, to je mandala.

Izvirne mandale izhajajo iz tantričnega budizma ter hinduizma, njihova starost pa je ocenjena na šest tisoč let. Priljubljenost mandale je kmalu po širitvi budizma v svet začela naraščati, s pojmom mandala pa so se začele označevati vse krožne energijske slike, ki po izgledu spominjajo na mandalo. Tako so poznane izvirne mandale ter energijske slike s posvojenim skupnim imenom – mandala. O nekaterih primerih izvirnih ter ostalih mandal si lahko preberete spodaj.

Hinduizem

Izraz mandala se uporablja v zvezi s sveto zbirko hvalnic v vedskem sanskrtu, posvečenih bogovom, ki se imenuje Rigveda (Rigveda je ena od štirih obstoječih zbirk spisov, ki tvorijo Vede). Besedilo je razdeljeno na deset knjig, ki se imenujejo mandale. Mandale najdemo tudi v drugih hindujskih tekstih, na splošno pa se v hinduizmu pogosteje uporablja pojem yantre (več o njej pod naslovom Yantra).

Budizem

Izvirno mandalo je razvila tibetanska veja Vajrayana (Vadžrajana ali tantričnega) budizma. Kyil khor, kakor se po tibetansko imenuje mandala, upodablja sveto prebivališče Bude oziroma njegovo razsvetljeno vizijo. Mandala ima med budisti več pomenov, temeljno poslanstvo mandale pa je končanje človekovega trpljenja, doseganje razsvetlitve ter razsvetlitev pravilnega pogleda na realnost. Budistična mandala je tudi vizualna predstavitev temeljev Vajrayana budizma in jo je možno študirati kot tekst.

Mandale so po tibetanski tradiciji oblikovane v peščene risbe, papirnate zvitke, stenske poslikave ter najbolj redke tridimenzionalne postavitve, narejene iz lesa ali kovine. V središču mandale je ponavadi upodobljen Buda ali katero od ostalih budističnih božanstev, kateremu je namenjena izdelava mandale. Od tod tudi razlika v izgledu budističnih mandal. Od vseh se najpogosteje uporabljajo peščene mandale. Služijo kot iniciacija v tibetanski tantrični sistem Kalachakra. Na podlagi tega se imenujejo tudi Kalachakra mandale.

Kalachakra (Kalačakra) mandale

Naomenjeno mandalo je napravljena obširna študija, zato bi o njej napisala le bistvo. Simbolizira čas in celoten univerzum (zunanja Kalachakra), fizične in mentalne aspekte človeka (notranja Kalachakra) ter aspekte prakse (alternativna Kalachakra). Izdelovanje mandale je molitev k Budi, s katero želijo tibetanski budisti vzpostaviti sočutje do vseh bitij na zemlji. Mandala služi tantričnim budistom kot orodje pri meditaciji.

Sestavljena je iz zunanje krožne mandale, notranje kvadratne mandale ter središčne mandale v obliki palače. V notranji mandali so postavljeni budistični simboli ter slike božanstev, ki simbolizirajo različne stopnje rasti na poti do razsvetljenja.

Zunanja mandala je sestavljena iz štirih krogov, ki služijo kot zaščita pred škodljivim vplivom lastnih misli ter pred škodljivimi zunanjimi dejavniki. Ti krogi so: ognjeni krog (simbolizira očiščevalno moč modrosti), diamantni krog (predstavlja simbol vrhunske svetosti boddhi – duhovnosti), krog osmih grobnic (opozarja na nevarno naravo človeškega življenja) ter lotusov krog (predstavlja duhovno prebujenje).

Vstop v notranjo mandalo varujejo štirje vhodi, ki jih čuvajo varuhi vrat. Ti so upodobljeni kot zastrašujoče pošasti, imenovane maharadže. Njihova naloga je braniti zavest pred uničujočo močjo podzavesti, imajo pa tudi obrambno nalogo; zavest naj bi med potovanjem po podzavesti potrebovala zastrašujoč izgled za borbo na sovražnem terenu. Na mandali je lahko upodobljen tudi labirint, ki notranjo mandalo loči od palače. Simbolizira obrambni sistem duše (pred temnimi silami) ter materije (pred fizičnimi sovražniki). Na sredini mandale je postavljena palača, ki predstavlja sveto prebivališče Bude ali sveti sedež duše.

Pred izdelavo mandale je potrebna tridnevna meditacija, sama izdelava pa traja ob spremljajoči meditaciji več dni oziroma tednov. Izdeluje se iz barvnega peska, napravljenega iz poldragih kamnov. Za nanos se uporablja namensko orodje, imenovano chakpur. Ko je mandala končana, jo pometejo skupaj in pesek stresejo v reko. Ta naj bi simbolično ponesla blagoslov mandale po vsem svetu, saj je povezana z morji in oceani. Obred uničenja mandale simbolično označuje tudi osnovno načelo budizma: minljivost življenja in nenavezanost na vse snovno.

Mandala petih Bud

Mandala, poznana na Japonskem, predstavlja arhetipske oblike Bude, postavljene na različne stopnje na poti do razsvetljenja. Njej podobna je Mandala petih Bud modrosti, ki, združena z Mandalo petih kraljev modrosti, tvori Mandalo dveh kraljestev.

Moji-mandala Gohonzon

Imenovana je tudi Mandala Gohonzon in je osrednji objekt čaščenja v Nichiren budizmu. Narejena je na visečem papirnatem zvitku ali na leseni plošči. Na njej so upodobljene kitajske pismenke ter srednjeveška sanskrtska pisava. Mandala predstavlja elemente Budovega razsvetljenja, budistična božanstva ter budistične koncepte.

Ameriški Indijanci

Medicinsko kolo

Medicinska kolesa, imenovana tudi »sveti obroči«, so po obliki kamnite strukture, zgrajene med prvobitnimi ljudstvi Severne Amerike. Služila naj bi v duhovne, obredne, zdravilne ali astronomske namene. Strukture imajo ponavadi velik obseg, saj v premeru dosegajo do 23 metrov. V središču je položeno kamenje, okrog katerega je speljan zunanji kamniti krog. Ta predstavlja krog življenja. Iz središča so proti zunanjemu krogu položene štiri črte (ravno tako iz kamenja), ki predstavljajo štiri smeri, štiri človekove barve ter njegove štiri obraze – fizični, razumski, čustveni in duhovni.

Medicinsko kolo v Sloveniji je v skladu z učenjem šamanke Alicie Hamm izdelalo društvo Pesem duše.

Peščene risbe Navajo Indijancev

Peščene risbe izdelujejo v obredne in zdravilne namene. Uporabljajo se na primer pri zdravljenju pacienta, saj si z njihovo pomočjo obnovi zdravje in harmonijo. Risbe so izdelane iz mineralov na tleh hogana (koče) ali iz rastlinskih materialov (cvetni prah, zdrobljeni cvetni listi …) na jelenovem usnju. Njihove velikosti se spreminjajo; najmanjše risbe izdela ena ali dve osebi v slabi uri, pri izdelavi večjih pa večji del dneva sodeluje do petnajst ljudi. Hogan je lahko izdelan namensko za priložnost ali pa je že izdelan hogan samo posvečen. Ceremonija, ki spremlja izdelavo peščene risbe, lahko traja do devet dni.

Lovilec sanj – Dream Cathcer

V zvezi z lovilcem sanj obstaja starodavna legenda. Nekoč naj bi ženska iz plemena Sioux obiskala vračarico, ker njeno dete ni moglo zaspati. Vračarica ji je podarila vrbov obroč, v katerega je bila vpletena mreža podobna pajkovi. Pojasnila je ženski, da dete trpi zaradi nočnih môr in zaradi tega ne more zaspati. Naročila ji je, naj obesi obroč nad posteljo, kjer dete spi. Obroč prepozna slabe sanje otroka, jih ujame v pajkovo mrežo in tam bodo počakale do jutra, ko se bodo v soju prvih jutranjih žarkov razblinile.

Lovilec sanj izvira iz ljudstva Ojibwa. Po tradicionalni izdelavi naj bi bil izdelan iz živalskih mišičnih vlaken, spletenih v pajkovo mrežo ter z vrbovim obročem v obliki solze. Tako izdelan lovilec sanj naj bi obešen nad posteljo ščitil speče otroke pred nočnimi môrami. Zaradi narave izdelavnih materialov (tkivo in vrba) lovilec sanj ni namenjen večnemu obstoju, temveč naj bi se v času, ko otrok prestopi v odraslo dobo, posušil in podrl.

Njegov sloves se je razširil po celem svetu, njegov namen pa še danes ostaja isti. Prvobitno naj bi deloval kot »sito«, ki prepozna slabe od dobrih sanj, ter kot zaščitni urok pred slabimi sanjami. Slabe sanje se ujamejo v mrežo, na kateri počakajo, da jih jutranja svetloba uniči; v nasprotju z njimi lahko dobre sanje prosto prečkajo skozi luknjo v središču ter se po peresih spustijo do spečega.

Kot mandala ima lovilec sanj dva pomena. Pomaga izkoristiti prečiščene moči naših misli ter ostri namero za izboljšanje kakovosti življenja.

Avstralski domorodci – Aborigini

Bora obroč

Beseda “bora” izhaja iz jugovzhodnega dela Avstralije in je povezana z božanstvom Baiame, njen pomen pa je poznan po celotnem kontinentu. Z besedo bora se označuje ceremonija iniciacije ali mesto, na katerem se iniciacija izvaja. Na tem mestu se skozi rituale in obrede mladi fantje transformirajo v može.
Bora obroče je možno najti v obliki kamnitih postavitev, vgraviranih kamnov ali drugih umetniških stvaritev. V jugovzhodni Avstraliji se Bora obroči pojavljajo kot krogi, napravljeni teptanjem zemlje. Ponavadi so postavljeni v parih. Večji krog v premer sega 22 metrov, manjši pa približno 14 metrov. Združena sta s stezo, ki označuje svetost.

Mandale v zahodnem svetu

Mandale v analitični psihologiji

Carl Gustav Jung, švicarski psiholog in ustanovitelj analitične psihologije, je približal pozitivne učinke mandale zahodnemu svetu. Mandalo si je razlagal kot »simbol človekove psihe, kjer je napredovanje proti centru enako odkrivanju samega sebe, rezulat pa je uravnotežen pogled na življenje«. V središču je popolno ravnotežje in mir, k čemer vsi težimo. Mandale je ustvarjal tudi sam, jih uporabljal pri svoji praksi ter znanje širil prek učenja svojih pacientov.

Krščanstvo

Mandalam podobna umetniška dela so vidna na pročeljih cerkev in katedral. Umetniki jih upodabljajo kot vitraže, freske in umetniške detajle v kiparstvu.