“Nezavedno življenje ni vredno življenja.” Sokrat
V predhodnih člankih: Zaživimo življenje, Od “odnosa do…” do brezpogojne ljubezni in “Odnos do…” – odnos do partnerja, nadzora, zaupanja, resnice je bila rdeča nit vsebine “odnos do ..”. S tem sem želel pokazati na pomembnost našega odnosa, ki ga vzpostavljamo do vsega kar je, kar obstaja in kar se nam zgodi oz. dogaja v življenju. Namen tega prispevka pa je na kratko prikazati kako se vzpostavi odnos do.. ter rezultat, ki ga ponudi zavedanje odnosa do.., in se imenuje proaktivnost.
Posameznik se iz trenutka v trenutek sooča s samim seboj in z okoljem (gledano statično) in s svojim delovanjem ter z delovanjem okolja (gledano dinamično). Vsa ta soočenja lahko poimenujemo z eno besedo oz. pojmom: spodbuda, dražljaj ali pa izziv. Ljudem pa je še najbližja beseda problem. Saj veste kaj največkrat govorimo: imam problem, nastal je problem, problematični človek, problematična stvar in/ali situacija, problem tu, problem tam…
Torej, ko nastane spodbuda se človek nanjo odzove in s tem ko se odzove vzpostavi odnos do spodbude. Proces od spodbude (izziva) pa do odziva oz. vzpostavitve odnosa do spodbude poteka v naših mislih to je v možganih oz. v umu. Na tem mestu bi omenil naslednjo misel:
Seješ misel (žanješ besede,
seješ besede)* žanješ dejanje,
seješ dejanje, žanješ navado,
seješ navado, žanješ značaj,
seješ značaj. žanješ usodo.
* čeprav velikokrat slišimo, da je potrebno preiti od besed k dejanjem, pa človek dostikrat deluje tako, da od misli preide neposredno na dejanja; v tem primeru lahko za mislimi kar takoj žanjemo dejanje.
Ko z mislijo oblikujemo odnos do spodbude je nadaljnji potek znan in neizogiben (beseda, dejanje, navada, značaj in usoda). Ustavimo ga lahko le tako, da besedo, dejanje, navado ali značaj prepoznamo kot novo spodbudo in spremenimo oz. vzpostavimo nov odnos do spodbude.
In kje je tukaj proaktivnost? Med spodbudo (izzivom) in odnosom do spodbude (odzivom) je kratek ali pa daljši čas (odvisno od situacije), ki se imenuje SVOBODA IZBIRE.
Svoboda izbire predstavlja človekovo največjo moč in je sestavljena iz:
- samozavedanja,
- domišljije,
- vesti in
- neodvisne volje.
Ko se ljudje zavedamo, da je svoboda izbire izključno v naših rokah, da to pomeni sprejemanje svobodnih odločitev, potem lahko rečemo, da delujemo proaktivno.
Kaj pravzaprav pomeni proaktivnost? To pomeni, da se zavedamo, da smo sami odgovorni za svoje življenje, za svojo srečo in da se naša življenjska pot tlakuje na podlagi naših lastnih odločitev, ki temeljijo na posameznikovih vrednotah, in ne na okoliščinah. Od tod izhaja tudi misel, da človeka ne prizadene tisto kar se mu zgodi (spodbuda, izziv, problem) temveč njegov odnos (odziv) do tistega kar se mu je zgodilo. Povedano z drugimi besedami: vaša odločitev je ali boste živeli proaktivno in s tem sami oblikovali in tlakovali svojo življenjsko pot in boste dejansko tudi sami svoje sreče kovač ali pa boste svojo usodo dali v roke okolju oz. okoliščinam.
Naj zaključim pisanje z mislijo, da človek ni tisto kar misli da je, temveč tisto kar misli; temu lahko še dodamo kar govori in dela. Velik preskok v življenju posameznika pa je narejen, ko se le-ta zaveda svojih misli, besed in dejanj.
Avtor: mag. Mitja Lončar
www.zarek-hc.si
