“Um je naš najboljši prijatelj, če ga obvladamo, sicer pa je še naprej naš največji sovražnik.” Bhagavad-gita (6.6)
Atma z umom obdeluje podatke, ki jih dobiva prek čutov. Oči na primer vidijo rdečo cvetlico. Električni sunki se iz optičnega živca prenašajo v možgane in nam omogočajo videti sliko. Um se odzove na cvetlico in jo prepozna. Vidi, da je rdeča in da je cvetlica in se morda čustveno odzove. Možgani so fizični organ, ki fizično telo povezujejo z neotipljivim umom.
V zgodovini so se misleci ubadali s tem, ali um z odzivom na čutne dražljaje določa, kdo smo. Pred petsto leti je zahodni filozof in matematik Rene Descartes rekel, da zaradi delovanja uma vemo, da obstajamo.
Bhagavad-gita to zamisel postavlja na glavo, saj pravi: “Sem, torej mislim.” Um brez navzočnosti atme ne more razmišljati.
V Giti izvemo, da je um del subtilnega telesa, tako kot so možgani del fizičnega telesa. Obe telesi, tako fizično kot subtilno, pa sta materialni. Um je odgovoren za razmišljanje, čutenje in namen. Podatke pa običajno dobi iz čutnih dražljajev.
Um shranjuje dejstva in spomine kot računalniški trdi disk. Ni nujno, da razume pomen podatkov, ki jih obdeluje, vendar občutke razdeli na dve glavni vrsti, na zadovoljstvo in bolečino, in se temu primerno odzove. Občutke razvršča pretežno na podlagi preteklih izkušenj s podobnimi občutki.
“Tako kot je morsko valovanje odvisno od vremena, se tudi um pod vplivom naših preteklih čutnih izkušenj na nove čutne dražljaje odzove z željo ali odporom, navdušenjem ali potrtostjo, pogumom ali strahom, veseljem ali tarnanjem.”
Vsaka čutna izkušnja, ki si jo pridobimo z očmi, ušesi, nosom, jezikom ali kožo, pusti vtis v umu. Programsko opremo uma ves čas posodabljamo z vsakodnevnimi izkušnjami.
Naj navedem primer: Recimo, da nam naproti prihaja avtomobil. Um se bo nagonsko odzval na njegovo hitrost in naše pretekle izkušnje z drugimi avtomobili, ki so vozili z enako hitrostjo. Če avtomobile povezujemo z nesrečami in smrtjo, bomo občutili strah. Če jih povezujemo z ugledom in razkošjem – in če je prava avtomobilska znamka – bomo morda občutili pohlep. Fobije so zelo izraženi odzivi na pretekle čutne dražljaje, ki so pustili močne, neprijetne vtise v umu.
Je um sploh kdaj ravnodušen? Ne za dolgo. Ves čas se spreminja v skladu z našimi menjajočimi se izkušnjami. Kot otroci smo se morda bali pogleda čez prepad, ko pa odrastemo in smo izkušeni, se nam lahko isti pogled zdi navdušujoč.
Vsako jutro se usedem k meditaciji z božanskim zvokom svoje mantre. Vsakdo, ki meditira, ve kaj sledi: um nam oddivja skozi skrbi prejšnjega dne ali težave naših ljubljenih ali premleva kakšen star prepir ali pa se izgubi v spominih. Če kdo v sosednjem prostoru peče piškote, se nam meditacija z mantre takoj preusmeri nanje. Čez nekaj časa se zavemo, da nam misli begajo in se vprašamo: “Kaj se je zgodilo z mantro?”
To nam razkrije nekaj pomembnega: da smo nekaj drugega kot naše misli. Če ne bi bili, jih ne bi mogli preusmeriti.
Um je neverjetno orodje. Z nepristranskega vidika je resnično briljantna stvaritev. Pristransko gledano pa lahko naše življenje zaradi njega postane neznosno. Kot je John Milton napisal v Izgubljenem raju: “Um je sam svoj svet in lahko v sebi ustvari raj iz pekla ali pekel iz raja.”
Radhanath Svami, Odlomek iz knjige The Journey Within
www.radhanathsvami.si
