Resnično moj trenutek je ZDAJ
V prijetnem ritmu se spuščam po zasneženem pobočju. Počutim se varno in stabilno, kljub temu, da sem pritrjena le na dve ozki »deščici« iz umetne mase. Z lahkoto prehajam iz levega v desni zavoj, iz strmine v dolino. Čutim močno povezanost telesa in bele površine, sva kot eno, celota. Zibljem se v enakomernem ritmu levo in desno ter ne izgubljam ravnotežja.
Opazujem kako smuči lahkotno režejo strmo in zasnežno površino. Slišim škrtajoč zvok robnikov, ko zapeljem na kup poledenelega snega. Z mislimi sem natanko v trenutku dogajanja. Kako dobra sinhronizacija! Ko bi jo le uspela večkrat ujet.
Mogoče niste nikoli smučali in vam ta občutek ni blizu, lahko pa si ga predstavljate. Lahko ga primerjate z občutkom, ko ste kolesarili, rolkali, tekli, drsali na ledu ali pa samo hodili.
Kako in na kakšen način povezujem svoje gibanje in telo s tem kar mislim? Sem pozorna na to kar zdaj počnem ali mi misli tavajo na jutrišnji sestanek, delo, opravek..? Velikokrat se zavem, da se nahajam v svojem umu, v mislih in nimam stika s telesom, nisem prisotna, kar mi v vsakodnevnem življenju prinaša kar nekaj težav.
Zakaj se mi to dogaja sem zlahka ugotovila z vpogledom v svojo astrološko karto. Iz nje sem razbrala stanje svoje 1. čakre in dobila vpogled v pretok energije 1. meridiana in izbrala »pravo« terapijo povrnitev njunega energijskega ravnovesja.
Usklajeno delovanje 1. čakre in dober pretok energije v 1. meridianu namreč določa osnovo za mojo moč, energijo, stabilnost, pogum, zagotavlja tudi občutek varnosti in sposobnost živeti s tem kar je. Tudi sposobnost za materializacijo in obilje. Je temelj za fizično moč, identiteto, zdravje in vzdržljivost in daje občutek, ko nič ni več težko.
Včasih se je moja energija potuhnila in sem se počutila kot bi hodila po pajčevini. In takrat sem zbežala v iluzijo, domišljijo in si naslikala življenje drugačno kot je v resnici. Da sem pobegila na lepše sem si občasno pomagala s kakšno sladko dobroto, filmom, s svojimi prepričanji ali podobnimi »blažilci« težav . Ko pa se je mehurček iluzije razblinil in vedno se je, sem padla na trda tla. Sledilo je razočaranje, jeza, strah, kar me je samo dodatno odmaknilo od svoje biti.
Ko se je zgodilo, da nisem imela potrebne energije za nove korake, nove poti, se tega nisem niti zavedala. Navajena sem bila določenega stanja in nivoja energije, zato sem ga smatrala zadostnim.
Sladke »blažilce« težav sem tokrat nadomestila z naravnimi. Do novih občutkov poguma in stabilnosti sem si pomagala z AstroHealingom, s cvetnimi esencami in energijskimi vajami. In to prebujeno stanje energije sem ponovno prepoznala prav med letošnjim smučanjem.
Če sama ne bi letos preizkusila novih smuči, ne bi niti vedela, da mi prejšnje ne ustrezajo več ker sem jih že »prerasla« in ne nudijo potrebnega občutka stabilnosti glede na hitrost in način vožnje, ter ne omogočajo napredka. Kar lahko primerjamo z našim delovanjem, ko je potrebno ponovno »napolniti baterije« ali pa vsaj izboljšati pretok energije, da lahko napredujemo.
Nove smuči: to bo moja prva investicija! Niti ne pomislim na ceno, ker je občutek tisti, ki mi vse pove in daje zadovoljstvo. In prav to počutje potisne spiralo moj energije navzgor, v smeri nove uresničitve in materializacije.
