OGLAS

Iz meni neznanega razloga so mi stare stvari zelo všeč. Obožujem obiskovanje zgodovinskih spomenikov, gradov in podobnih zgradb…

Danes sem šla na daljši sprehod in tako sem prispela do vrat do pokopališča – spominskega parka Navje. Vrata so bila priprta in park je kar vabil k sebi. Sprejela sem povabilo. Rade volje. 🙂

Preden sem vstopila v park pa sem naenkrat v travi zagledala 4-peresno deteljico. 🙂 Kar nasmejalo se mi je. Velikokrat jih najdem, a letos je tale prva. Ravno prejšnji vikend sem se razgledovala po travi in jih iskala (zraven pa še malo jamrala, kako da letos ne najdem nobene…) In zaradi tega dogodka je nastala tale misel: Vse stvari najdeš, ko jih ne iščeš. In to je tako pri vsaki stvari: ljubezen, prijateljstvo, stvari, ki smo jih izgubili, kadar gremo po nakupih za točno določeno stvar,… Seveda je težko se prepustiti. In biti potrpežljiv. Narejeni smo tako, da bi imeli vse kmalu (če ne kar takoj) in tudi takrat, ko mi želimo. Ampak ne gre. Čakanje se splača. V tem času pa čimbolj uživajmo in se sprostimo. 🙂

OGLAS

Še na en primer potrpežljivosti sem se spomnila. Včeraj sem v kinu gledala film “The Lucky One”. Logan najde na vojnem območju sliko od Beth. Ta slika mu reši življenje, zato se odloči, da bo poiskal žensko, ki je na njej. Ko pride do nje (k njej pešači celo pot), se zaljubi vanjo, a čaka cel čas na njen znak. Niti enkrat ne sili vanjo na noben način. Vse, kar ji pokaže so njegove čudovite modre oči, ki cel čas žarijo samo zanjo.

VIR SLIKE: http://2.bp.blogspot.com/_2LSMp8BoMsY/S_J40upfIRI/AAAAAAAAAKE/BlDPCbs6X30/s1600/IMG_1228.jpg

Oglas