Ker se vedno bolj pogosto srečujem z vprašanji strank pri svojem delu v Svetovalnici, kaj to ljubezen sploh je, sem se odločila, da jo bolj podrobno opredelim.
Ne bom navajala definicij in že tolikokrat prežvečenih in znanih opisov, temveč vam bom poskušala opisati kako bi jo lahko dojemali.
Kot prvo naj ljubezen v temle članku popredalčkam kot ljubezen med dvema človekoma, ki sta v partnerskem oziroma ljubezenskem odnosu. To je potrebno zato, ker poznamo tudi druge ljubezni, kot so ljubezen do soljudi na splošno, ljubezen do naraščaja, do staršev, do prijateljev itd. Sicer bi lahko o vsaki prej navedeni kategorij napisala cel roman, vendar boste tokrat brali o »ljubezenski« ljubezni.
Pojem »ljubezen« je verjetno že nekoliko dolgočasna tema, kljub temu pa si zasluži vso našo pozornost. Zakaj? Ker je nikoli ni dovolj in ker ni samoumevna. Zelo pogosto se partnerja zapletata v zanko samoumevnosti in rutinskega ponavljanja, obenem se jima ne da kaj preveč trudit za razmišljanje o tem, ali še vedno ljubijo svojega partnerja.
Če preskočimo fazo zaljubljenosti, ko nas premetavajo hormoni in smo napol slepi za vse hibe partnerja, pristanemo po tej nori fazi v partnerstvu, ko si življenjskega sopotnika ogledujemo z nekoliko bolj realističnega temelja. Vseeno se odločimo, da ostanemo v tej vezi in se zavedamo, da partnerja ljubimo z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Kako vemo, da ga ljubimo, me sprašujejo stranke. In kako vemo, da se splača vlagati v zvezo prav s tem partnerjem?
To so že skoraj metafizična vprašanja in večkrat povem, da je treba zaupati svojim čustvom in odločitvam. Verjetno se včasih zgodi, da razmišljamo ali smo se res pravilno odločili in ali je res ta človek edini pravi za nas, vendar je danost takšna kot je, zato pa je v odnos potrebno vlagati. Naj ponovim, da je v zvezo potrebno vstopiti z jasnimi in resnimi nameni biti zvest, odkrit, si stati ob strani v dobrem in slabem – pa to ni zgolj fraza! – ter vlagati svojo ljubezen.
Mnogi ljudje skozi leta trajanja veze trdijo, da ne vedo več ali so res ljubili osebo, s katero so poročeni ali so v vezi ter tudi ne vedo, kaj naj sploh še počno, saj so naveličani in otopeli od vseh preizkušenj, ki so se paru pojavile na poti. Vse to je realnost in tako se sprašujejo mnogi. Vseeno pa vedno znova trdim, da če sta oba pripravljena vložiti svoja prava in iskrena čustva, brez kalkulacij ter da odnos povzdigneta tudi na nivo medsebojnega popolnega spoštovanja, smo že zelo blizu receptu za ljubeč in dolgotrajen partnerski odnos, ki zadovoljuje na mnogih nivojih.
Vem, da se sliši kot pravljica, pa vseeno je dejstvo, da se brez vloženega truda ne more pričakovati, da bo zveza osrečujoča, pozitivna in srečna. Vse preveč smo ljudje sebični, zagledani v svoje potrebe in v svoj prav, v lastne predstave in s trmo ter negativnim pristopom podiramo vse tisto, kar poprej z muko zgradimo.
Torej, zakaj Ljubezen? Ker Ljubezen omogoči, da zmoremo preiti preko zamer, egoizma in nadvlade na področje spoštovanja, empatije in želje, da ne ugodimo zgolj svojim potrebam, temveč, da s svojim ravnanjem in odnosom osrečimo tudi partnerja, posredno pa tako spet za sebe naredimo najboljše kar lahko. Posledično oba zaupata v svoj ljubezenski odnos, ga želita vedno znova nadgrajevati, ne prepuščata se rutini in zmoreta izgovoriti in pokazati famozni dve besedici »ljubim te«.
Verjemite, ni tako težko. Poskusite!
Avtor: Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok
www.svetovalnica.si
