»Ste kdaj koga ljubili takšnega, kot je? Človeka nočete izboljšati, nočete ga spremeniti;
vaše sprejemanje je celovito, popolno – takrat veste, kaj je skrb.« OSHO, Sočutje
Ideologija »poskrbi« za spremembo.
Primer: če ste mati, skrbite za otroka. Otrok vas potrebuje, ne more preživeti brez vas. Zanj ste nuja. Potrebuje hrano, potrebuje ljubezen, potrebuje skrb – ne potrebuje pa vaše ideologije. Ne potrebuje vaših idealov. Ne potrebuje vašega krščanstva, vašega hinduizma, vašega islama, vašega budizma. Ne potrebuje vaših svetih spisov, ne potrebuje vaših prepričanj. Ne potrebuje vaših idealov v zvezi s tem, kakšen naj bi bil on sam. Samo izogibajte se ideologiji, idealom, ciljem – in takrat bo skrb čudovita, takrat bo skrb nedolžna. Sicer je skrb pretkana.
Ko vaša skrb ni prežeta z ideologijo – otroka nočete vzgojiti v kristjana, nočete, da bi postal to ali ono, komunist ali fašist, nočete, da bi postal poslovnež, zdravnik ali inženir … Nimate nobenih idej za svojega otroka. Rečete: »Ljubil te bom, in ko boš odrasel, se boš sam odločal. Bodi, kar se ti zdi naravno zate. Kar koli boš, imaš moj blagoslov, in kar koli se boš odločil postati, si pri meni sprejet in dobrodošel. Ne samo to – ko boš postal predsednik države, te bom ljubil, in četudi boš postal samo tesar, te bom vseeno ljubil in se te ne bom sramoval. Če boš prinesel zlato medaljo z univerze, boš dobrodošel, a če se boš vrnil kot poraženec, se te ne bom sramoval. Ko boš dober, kreposten, moralen, to ali ono, boš moj otrok, a tudi v nasprotnem primeru boš še vedno moj sorodnik, jaz pa tvoj.«
V trenutku, ko v odnos vnesete kakršno koli idejo, ga zastrupite. Skrb je čudovita, kadar pa se za njo skriva kakšna ideja, je to samo pretkanost. Takrat gre za barantanje, takrat je odnos prežet s pogoji. In vsa naša ljubezen je pretkana: od tod vsa beda na svetu, ves pekel. Ne pravim, da ni skrbi – skrb je navzoča, a s preveč pretkanosti. Mati skrbi, oče skrbi, mož skrbi, žena skrbi, brat, sestra – vsi skrbijo, ne pravim, da nihče ne skrbi. Ljudje so zelo skrbni, svet pa je še vedno pekel. Nekaj je narobe, nekaj je v temeljih narobe.
Kaj je narobe v temeljih? Kje se stvari spridijo? Skrb je prežeta s pogoji: »Počni to! Bodi to!«
Ste že kdaj koga ljubili brezpogojno?
