Človeštvo bo na dobri poti k prebujanju, ko bo večina razumela pomen setve in žetve.
Če posadiš paradižnik, lahko pričakuješ paradižnik in ne banan.
Če sadiš dobro, žanješ dobro.
Če se vmes izgubiš, vajeti prevzame narava, ki teži edinole k ravnovesju.
Tudi to je dobro.
Nič ni narobe.
Če sediš in nergaš čez druge, ki sadijo, ker ti zastirajo pogled na nebo … bodo oni kljub vsemu nekega dne uživali v sočnih paradižnikih, ti pa boš slabe volje, ker so tako ne-radodarni.
Nebo se lahko pooblači.
Nihče se ne bo spomnil nate, ker te ni bilo, ko so oni garali, toda če jih zaprosiš, bodo kljub vsemu dali.
Če daješ, obilje vedno vzvalovi nazaj.
Če jemlješ, bo odvzeto. Načinov je ogromno.
Če obrekuješ, boš velikokrat na tapeti.
Če vidiš napake povsod, razen pri sebi, bo Duša izbrala naporno pot, a le zato, ker te tako močno ljubi, da ti dokaže, da ji ni vseeno.
In ko izginejo, začuda prepoznaš, da jih tudi pri tebi ni več …
Če manipuliraš, boš doživljal manipulacije povsod … in seveda bo svet kriv za to.
Če te moti, koliko kdo zasluži, poglej v svojo denarnico in se ji opraviči … saj namesto … da bi iskal priložnosti, da povečaš svoj zaslužek, padaš nižje in nižje na lestvici napredka.
Vse je energija … kot ogledalo, ki vrača odsev.
Če si poln grenkobe, zavisti, jeze in nevoščljivosti … ti ne gre nič od rok … vedi … ne more iti, saj blokiraš še tisto malo energije, ki se trudi vstopiti v zamrznjeno srce.
Krivo pa je … seveda življenje.
Toda zakaj na koncu, malo pred smrtjo … toliko ljudi reče: “Kako bi si želel še malo življenja?”
A glej ga zlomka, ne glede na vso tvojo sveto jezo, Življenju ni mar, da se utapljaš v samopomilovanju … kajti ve, da ta ocean nikogar ne požre … včasih koga izvrže na obalo uresničenih sanj, da za hip spregleda svoja dejanja.
Če se nočeš soočiti s svojimi sencami, te bodo začele razjedati od znotraj.
Če si “boljši” od vseh na sceni, kapo dol … to pomeni, da te občuduje ves svet … v resnici pa zvečer, ko nihče ne vidi, gledaš žalostnega klovna pred ogledalom … v samoti.
Dobrota ni sirota!!!
Je najbolj Velikodušna Gostiteljica, ki pride v življenje, kadar je srce odprto in daje, daje, daje … obliva te z obiljem vsega dobrega, ker ve, da boš razdajal naprej.
To si je izmislil nekdo, ki ni dajal iz srca, temveč iz preračunljivosti in narava je seveda naredila svoje … pokazala lekcijo in mu odvzela vse.
Bodite dobri.
Zvesti sebi.
Sledite srcu, duši, tihim glasovom …
Počnite tisto, ob čemer zadrhti srce.
Podarjajte čas, denar, nasmehe, zelenjavo … tisto, česar imate v izobilju … in živeli boste pravljico … ne v posmrtnem, v tem življenju.
Karma je pravica, ki ima svoje zakone in mi smo del nje.
Z dajanjem se obilje začne in ne s stavkom: “Ko bom imel to in to, bom dajal … neeeeee, dajte, karkoli … srčno, predano, ljubeče … in zasuk energij bo poskrbel, da vam bo bolje, lepše …
Zakon narave … tako preprost in tako nerazumljen.
In če mislite, da nimate ničesar, vas bo vesolje postavilo točno tja.
Polena na poti se drobijo pod vašimi odločnimi koraki na poti do zvezd … ki sploh niso tako oddaljene, kot so nas prepričevali … le oni jih niso videli … niso mogli … tema je bila pregosta …
Mirno stopajte po svoji poti in jo obožujte, občudujte, lahko jo tudi častite, le ne pozabite na njo.
Imamo priložnost, da spremenimo, spreminjamo sebe … in svet se avtomatsko spreminja s tem.
Nekdo je ob Stvarjenju človeka navdušeno upal, da se bo na Zemljo prelila Ljubezen iz duhovnega sveta … in da bo na Zemlji tako lepo, kot je na nebu, v raju …
Se je zmotil?
Mislim, da ne …
Še je Čas …
Ni računalnika, inteligentejšega od božanskega načrta človeka, edinega bitja na zemlji, ki bi lahko živelo življenje bogov, a le … v primeru, da se prebudi iz sna in ugotovi, da nikoli ni bilo uspavalne injekcije … in ni nikogar, na kogar bi lahko pokazal s prstom …
Vaše Življenje je njiva, ki jo opazujete prav zdaj.
Kakšna je?
